DL: Jedrska varnost in izredni dogodki - Rešitev je včasih stvar trenutnega navdiha

1.5.2022 | 14:50

Dekontaminacija bi vključila vse.

Dekontaminacija bi vključila vse.

Gregor Blažič

Gregor Blažič

Jedrska varnost je živa tema na našem območju vse od gradnje jedrske elektrarne v Krškem, vojna v Ukrajini je priostrila vprašanje o tem – Zakoni in zloženke kot pravila obnašanja – Gasilsko-reševalni center Novo mesto je skrbnik prikolice za dekontaminacijo – Kaj poskusiti, če imate nad seboj porušeno hišo

Jedrska varnost je živa tema na našem območju vse od gradnje jedrske elektrarne v Krškem (NEK). Vprašanja, povezano z njo, se nanašajo tudi na druge objekte z radioaktivnimi snovmi v Sloveniji in tujini, a tudi na druge objekte in predmete, npr. na letalnike, kakršen je pred kratkim strmoglavil v Zagrebu, ki bi lahko vsebovali radioaktivne snovi. Celotna tema je v vseh teh pogledih postala še dodatno aktualna z izbruhom vojne v Ukrajini.

Zlasti je pomembno, da prebivalci vedo, kako ravnati ob morebitni nesreči v NEK ali drugem radiološkem dogodku. Posebej so na to zaradi kraja elektrarne pozorni v Krškem in na širšem območju, ki bi bilo najbolj na udaru. Občinski načrt zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči Mestne občine Krško predvideva, da posamezne zaščitne ukrepe na državni ravni predlaga Uprava za jedrsko varnost, odredi jih poveljnik Civilne zaščite na ravni države. Ob izrednem dogodku v NEK mora ta predlagati takojšnje zaščitne ukrepe, ki jih usklajuje z Upravo za jedrsko varnost. Ob jedrski nesreči v NEK za območje krške občine načrtujejo med drugim med prvimi ukrepi zaklanjanje, zaužitje tablet kalijevega jodida in evakuacijo. Vrstni red ukrepov je lahko odvisen od stopnje nevarnosti in oddaljenosti kraja.

Prikolica za dekontaminacijo, za katero skrbi Gasilsko-reševalni center Novo mesto.

Prikolica za dekontaminacijo, za katero skrbi Gasilsko-reševalni center Novo mesto.

Zloženka

Gospodinjstvom v krški občini so dali zloženko Kako bi ravnali v primeru jedrske nesreče, ki je na voljo tudi na spletni strani NEK. Z zaklanjanjem, se pravi umikom v zgradbo, naj bi se po razlagi v zloženki zaščitili pred neposredno obsevanostjo in vdihavanjem radioaktivnih snovi. »Pojdimo v zidano ali drugo zgradbo in zaprimo okna ter vrata. Izklopimo ventilacijo in s priročnimi sredstvi zatesnimo druge zunanje odprtine. Če so otroci v šoli, bodo tam poskrbeli zanje. Uporabljajmo hrano in pijačo, ki je shranjena v zaprtem prostoru. Voda iz vodovoda je uporabna, če njena uporaba ni izrecno prepovedana. Hišne in domače živali spravimo v zaprte prostore. Poslušajmo obvestila Civilne zaščite,« piše tam.

Z zaužitjem tablet kalijevega jodida zavarujemo ščitnico pred obsevanjem zaradi kopičenja radioaktivnega joda. Za primer jedrske nesreče v NEK imajo prebivalci, mlajši od 40 let, v pasu preventivnih in takojšnjih zaščitnih ukrepov tablete na domu. Prav tako imajo tablete vse organizacije z več kot 50 zaposlenimi ter šole in druge izobraževalne ustanove. Ko civilna zaščita izda obvestilo o nujni evakuaciji, se prebivalci umaknejo z lastnimi vozili tja, kot je natančno navedeno v zloženki. »Šole, vrtci, bolnišnica in domovi za starejše bodo evakuirali po svojih evakuacijskih načrtih. Družine bodo združene v kraju začasne namestitve. Ob evakuaciji vzamemo s seboj najnujnejše za nekaj dni: obleko, zdravila, recepte, osebne dokumente, toaletni pribor in otroške potrebščine. Izključimo gospodinjske stroje, kurjavo, plin, zapremo okna, ugasnemo luči in zaklenemo prostore. Živino oskrbimo s krmo in z vodo vsaj za tri dni,« naroča zloženka.

O teh načrtih smo se pogovarjali tudi z Alešem Benjo z Mestne občine Krško. Kot je povedal, so za preverjanje praktičnosti načrtov in pripravljenosti prebivalstva v krški občini leta 2013 organizirali množično vajo z evakuacijo. Pripravljenost služb za zaščito in reševanje so preverili med drugim tudi še s štabno vajo v manjšem obsegu leta 2019.

Veter

Robert Zagorc

Robert Zagorc

Civilna zaščita bi ob morebitni jedrski nesreči ravnala, kot je predvideno z načrti, je povedal tudi Robert Zagorc, poveljnik občinskega štaba civilne zaščite v občini Kostanjevica na Krki. Ob manjšem izrednem dogodku bi po njegovih besedah ljudi takoj opozorili, da se morajo zaklanjati. »Če bi bila potrebna evakuacija, bi jih evakuirali. Smeri umika določa načrt. Ampak glede tega je zelo pomemben dejavnik vreme. Veliko bi bilo odvisno od smeri vetra v tistem času,« je povedal Robert Zagorc in še dodal, da imajo v Kostanjevici na Krki dve zaklonišči.

Zadosti velika posadka?

Napihljiv šotor je del opreme prikolice.

Napihljiv šotor je del opreme prikolice.

Pomemben ukrep, ki ga predvidevajo načrti, je dekontaminacija. Med tistimi, ki so posebej poklicani za izvedbo tega postopka, je Gasilsko-reševalni center Novo mesto. »Gasilsko-reševalni center Novo mesto kot gasilska enota širšega pomena je v okviru sistema za zaščito in reševanje skrbnik prikolice za dekontaminacijo,« kot je povedal direktor –poveljnik tega centra Gregor Blažič, ki je tudi poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Mestne občine Novo mesto. »V prikolici je vsa potrebna oprema za delovanje dekontaminacijske postaje, ki je potrebna za dekontaminacijo večjega števila prebivalcev. Dekontaminacijsko postajo sestavlja poseben napihljiv šotor, v katerem so tri linije za dekontaminacijo moških, žensk in poškodovanih oseb. Poleg šotora pa je v prikolici tudi vsa oprema za zagotavljanje delovanja prikolice: električni agregat, grelec vode in zraka, posode za čisto in kontaminirano vodo, posode za kontaminirana oblačila itn.,« je pojasnil. Na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini je to edina taka prikolica; v Sloveniji jih je sicer skupno šest. Kot je zamišljeno, bi prikolico uporabili za dekontaminacijo po evakuaciji po morebitnem radioaktivnem sevanju.

»V Gasilsko-reševalnem centru Novo mesto nas je premalo, da bi izvedli dekontaminacijo, kot jo predvideno za dekontaminacijsko prikolico. Poleg dekontaminacije je treba zagotavljati tudi električno energijo z agregati, poskrbeti za odstranjevanje kontaminiranih oblačil in razsvetljavo, treba je zajemati kontaminirano vodo in delati še za veliko drugega. Za vse postopke, ki so predvideni za dekontaminacijo na takem mestu, bi morali vključiti dvanajst do sedemnajst gasilcev. To je samo naša ekipa, ki skrbi, da poteka vse brezhibno v tehničnem smislu. Ampak zraven mora biti še medicinsko osebje. Tako je celotna ekipa kar številčna, postopki pa bi bili zelo zahtevni in dolgotrajni, če bi v resnici nastopil izredni dogodek,« pojasnjuje Blažič.

Novomeški poklicni gasilci so gasilska enota širšega pomena v okviru sistema za zaščito in reševanje.

Novomeški poklicni gasilci so gasilska enota širšega pomena v okviru sistema za zaščito in reševanje.

Gasilsko-reševalni center vsako leto sodeluje na vaji, ki jo organizirajo v vojašnici v Novem mestu. »Za zdaj nam prikolice ni bilo treba uporabiti v resnični situaciji. Kolikor mi je znano, tudi drugih takih prikolic v Sloveniji še niso preizkusili ob kakšnem izrednem dogodku, razen ene, ki so jo uporabili ob požaru v tovarni Kemis, ampak tam ni šlo za radiološki dogodek. Taka prikolica je predvidena za uporabo ob jedrski nesreči z evakuacijo, lahko pa se jo uporabi tudi ob drugih nesrečah, kadar je potrebna množična dekontaminacija ljudi,« pravi Blažič.

Kako bi se obnesla omenjena premična enota, tehnično in s človeško posadko, lahko sklepajo ob vsakokratni izkušnji na vaji. K sreči je še ni bilo treba uporabiti za to, za kar so jo opremili. »Če bi bilo treba oskrbeti množico evakuiranih ljudi, bi ti morali odvreči kontaminirano obleko, morali bi se zvrstiti pod tuši z vodo, mi bi morali čim prej varno odstraniti vsa oblačila, zajeti bi bilo treba kontaminirano vodo. Mogoče bi bilo treba vzpostaviti tudi prehod, skozi katerega bi zapeljali avtomobili, da bi jih dekontaminirali,« pravi prvi mož novomeških poklicnih gasilcev in novomeške Civilne zaščite, ki skupaj s sodelavci skuša kar najbolj predvideti vse potrebno za učinkovito ukrepanje ob nepredvidljivih dogodkih, med kakršnimi je zdaj žal ukrajinska vojna s presenetljivimi informacijami, ob katerih človek pomisli na potrebo po poznavanju zaščite pred atomskim, biološkim in kemijskim orožjem.

V okviru civilne zaščite po Blažičevih besedah načrtujejo tudi razdeljevanje tablet kalijevega jodida med prebivalce. Ta načrt je že od prej in ni nastal ob zdajšnjih mednarodnih zaostritvah. Obstajajo zelo natančna navodila za delitev teh tablet, ampak po Blažičevih besedah morajo pristojni organi izdati odredbo, po kateri bi Civilna zaščita začela deliti tablete. Pomembno je, da obstaja natančno razdelan način za oskrbo s tabletami, katerih zaužitje preprečuje kopičenje radioaktivnega joda v žlezi ščitnici.

»Tablete so na zalogi. Hranijo jih v ustreznih skladiščih in bi jih lahko razdelili zelo hitro. Gasilsko-reševalni center za svoje zaposlene ima tablete, lahko jih uporabimo takoj ob morebitnem radiološkem dogodku, da lahko takoj začnemo izvajati postopke, ki jih za take izredne dogodke predvidevajo državni, regijski in občinski načrti,« je povedal Blažič.

Kot je poudaril, načrte pripravljajo skrbno in premišljeno, v njih predvidijo kar največ takega, kar bi se lahko zgodilo v resnici. Ampak prav gasilci iz vsakdanje delovne prakse vedo, da se ob izrednih dogodkih zgodi tudi kaj izrednega, zaradi česar morajo predhodno načrtovani ukrep dopolniti in ga v enem samem trenutku nadomestiti z nekim drugim. Strokovna poklicna kondicija, ki jo utrjujejo v takih izrednih okoliščinah, navdaja z optimizmom glede njihovega ravnanja ob morebitnih radioloških dogodkih ali v Sloveniji ali v tujini.

Potrkaj in preživi

Brane Čuk

Brane Čuk

Kako se zaščiti ob morebitnem jedrskem dogodku, bodo pristojne službe prebivalstvo opozorile prek različnih medijev in kanalov obveščanja. Tako predvidevajo predpisi in navodila. Kaj pa če te informacijske poti prenehajo delovati? »Ob različnih izrednih dogodkih sistemi zvez lahko odpovedo. Za take primere smo vedno na voljo radioamaterji,« pravi Brane Čuk s Kostanjevice na Krki, radioamater. Mobilni telefoni so uporabnejši in priročnejši, a ko telefoni ne morejo več delovati, še delujejo radioamaterske povezave. »Primer iz prakse. Čeprav ti v avtomobilu zmanjka goriva, akumulator še deluje in nanj lahko radioamater priključi svoje naprave. Tako lahko vzpostavlja zveze še precej dolgo časa,« iz izkušnje ve Čuk.

Radioamaterji so ne tako dolgo nazaj po njegovih besedah odigrali pomembno vlogo v komunikaciji med ljudmi. To je bilo med vojno v Sloveniji in poznejšo vojno na Balkanu. Med balkansko vojno so imeli stike s svojci v nekaterih delih nekdanje Jugoslavije prav prek radioamaterske mreže. Te povezave so bile zanesljive in varne. »Sisteme zvez in naprave, ki jih uporabljamo radioamaterji, zdaj tehnološko posodabljajo. Ta nadgradnja je privlačna. Z njo je delo učinkovitejše, ko vse deluje. Ob različnih izrednih dogodkih pa nekaj lahko preneha delovati. Tu potem pomaga osnovno znanje, ki ga radioamaterji imamo. Ko nekoga zasujejo porušeni zidovi, lahko s trkljanjem z Morsejevo abecedo nase opozori reševalce, ki bi drugače mogoče šli mimo. Se pravi: znanje Morsejeve abecede, kamenček in kos železa vam lahko rešijo življenje. Upamo, da tega zdaj v ruševinah ne bo treba uporabljati, ampak mi smo še zmeraj pripravljeni tudi na to,« pravi Brane Čuk.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista 24. marca 2022

M. Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava