DL: Predobro opremljeni, da bi se dali pozebi

30.4.2022 | 13:00

Mitja Molan

Z 12. Posvetom o malinah so se zaključili že tradicionalni Sadjarski dnevi Posavja – Artiče 2022. Letošnji že 27. Sadjarski dnevi, ki jih organizirata KGZS – Zavod Novo mesto in Sadjarsko društvo Artiče, so se začeli 1. marca in nadaljevali pretekli torek in sredo, letos prvič so v celoti potekali v avdiovizualni obliki, osrednja tema pa so bili razpisi.

»Vsak dan je bilo nekaj več kot 80 slušateljev, kar je morda nekaj manj, kot je običajno udeležencev na srečanjih v živo, a je glede na situacijo to kar lepa številka. Bili smo prijetno presenečeni,« pravi predsednik Sadjarskega društva Artiče Mitja Molan o letošnji izvedbi enega največjih strokovnih srečanj sadjarjev iz vse Slovenije. Na posvetu o malinah je bila udeležba slušateljev iz preostalih delov Slovenije večja, sicer pa je bilo tudi na letošnjih sadjarskih dnevih največ udeležencev iz Posavja in Dolenjske.

»V zadnjem obdobju družinske sadjarske kmetije zelo težko uspejo na razpisih. Sadjarji smo bili vedno nekako v podrejenem položaju,« pravi Molan. Razpisi so namreč večkrat bili v sklopu z drugimi kmetijskimi panogami, sama obnova nasadov pa je bila občutno premalo, da bi sadjarji na razpisih uspeli. »Pozebe, ki so nas pestile v zadnjih letih, so sadjarje izčrpale, prvi pogoj, če hočeš biti v koraku s konkurenco, pa je to, da obnavljaš nasade,« pravi. Z namenom, da ministrstvo za kmetijstvo opozorijo na te težave in da bi to razpisne pogoje malo bolj približalo sadjarjem, pa so se tudi odločili, da so kot osrednjo temo letošnjega strokovnega posveta vseh, ki so na kakršen koli način povezani s sadjarstvom, izpostavili prav razpise.

USPEŠNI DVE TRETJINI

Boris Orešek

»Med sadjarji vlada veliko nezadovoljstvo z uspešnostjo prijavljanja na razpise,« je povedal predsednik odbora za sadjarstvo pri KGZS Boris Orešek. V lanskem letu se je na sadjarske razpise prijavilo 51 sadjarjev, uspešnih pa je bilo 34, kar pomeni 67 odstotkov oziroma dve tretjini. Več kot polovica vseh vlog, in sicer 28, je bila za lupinarje, ki so bili v 64 odstotkih uspešni, za jablano pa je prispelo samo 14 vlog, med katerimi pa iz najpomembnejših sadjarskih območij – Štajerske in Posavja – ni bila odobrena niti ena vloga. Na celotnem območju Posavja, Podravja, Savinjske regije in področju Zavoda Ptuj so bile, kot je povedal, obnove podprte z javnimi sredstvi le na 40 od 120 hektarjev, za katere je bil izražen interes, od tega za jablano kot najpomembnejšo sadno vrsto v Posavju in na ožjem Štajerskem niti hektar, čeprav je obnova jablan, kot je dejal, potrebna vsaj na 150 hektarjih letno. Je pa bilo v letu 2021 sadjarstvo v petih primerih vključeno pri kandidiranju za investicije v drugih sektorjih kot zelo dobrodošla pomoč pri zbiranju točk, zaradi česar so lahko bili drugi sektorji tudi veliko bolj uspešni na razpisih.

Sadjarstvo mora v prihodnosti, pravi Orešek, če hočemo o tej panogi še govoriti kot o tržni pridelavi, narediti vsaj troje: sadjarji se morajo pogodbeno povezati vsaj pri sadnih vrstah, s katerimi nastopajo v organiziranem trženju, prilagoditi se morajo na klimatske spremembe in spremenjene pogoje pridelave ter pridelavo usmeriti v naravi bolj prijazno, saj se je evropska politika odločila za občutno zmanjšanje sredstev za varstvo rastlin in gnojil v vseh svojih načrtih in strategijah, dostop do sredstev za varstvo rastlin se zmanjšuje, veliko pa jih ni več niti dovoljenih. »Če hočemo vsaj malo doseči te cilje potrebujemo nov sortiment, ki bo sestavljen iz bolj tolerantnih ali odpornih sort. Pri podlagi moramo vsaj pri jablani čim prej zamenjati skoraj večinsko M9-podlago, s podlago, ki bo manj občutljiva za krvavo uš,« je dejal in dodal, da pa bodo še tako evropske zelene cilje težko dosegli, saj je država pri podpori naravi bolj prijazne pridelave sredstva v prihodnosti zmanjšala skoraj za polovico, namesto da bi jih povečala. »Bodočnost sadjarstva je odvisna samo od novih investicij v proizvodnjo in znanje, za katere pa pri sadjarjih v zadnjih suhih sedmih letih na žalost res ni več denarja,« je dejal.

ZELO DOBRA INFRASTRUKTURA

»Za nami so mnoge preizkušnje, pred nami pa izzivi. Minister nam je obljubil veliko stvari,« pa je povedala kmetijska svetovalka Andreja Brence, ki je skupaj s kmetijskima svetovalcema Tatjano Kmetič Škof in Martinom Mavsarjem, ki je bil tudi moderator posveta, predstavila posavsko sadjarstvo v številkah in dogodkih.

»Kot povsod v Sloveniji nam površine padajo,« je dejala o intenzivnih nasadih jablan v Posavju, kjer se sicer tako kot drugod po Sloveniji povečujejo površine hrušk, češenj, jagodičevja in tudi namiznega grozdja, postopoma pa rastejo, medtem ko v slovenskem prostoru padajo, površine breskev. »Povečujejo se tudi površine z orehi, čeprav ne tako zelo, kot v preostalem slovenskem prostoru, naraščajo pa tako kot drugod po Sloveniji tudi nasadi leske in kostanja,« je povedala.

Infrastruktura nasadov v Posavju je, kot je povedala, zelo dobra. S protitočno mrežo je pokritih kar 73 odstotkov nasadov jablan, 47 odstotkov breskev, 50 odstotkov češenj, 46 odstotkov namiznega grozdja, 35 odstotkov sliv in 34 odstotkov nasadov hrušk. Tudi namakano je 50 odstotkov vseh površin jablan, skoraj 50 odstotkov breskev in 54 odstotkov namiznega grozdja ter 30 odstotkov sliv, 20 odstotkov češenj in 10 odstotkov hrušk. »Oroševanje jablan in hrušk pa je zgolj na devetih odstotkih, breskev pa 29 odstotkih. Vendar pa ti odstotki presegajo povprečje Slovenije,« je dejala in dodala, da so glede ekološke pridelave, v katero je v Posavju vpisanih devet odstotkov vseh nasadov jablan, v slovenskem povprečju, ekološke površine pa prednjačijo pri orehih in leski, pa tudi pri namiznem grozdu, kjer so za sedaj sicer še majhne, le hektar.

»Imamo dobro infrastrukturo, pa vendar nam pozeba infrastrukturo draži, ne pa da nam daje dober rezultat. Potrebujemo popolno tehnologijo, če želimo obstati v tem prostoru,« je dejala. V zadnjih dveh letih so preizkušali domala vse tehnologije. »Oroševalni sistem je tisti, ki je prinesel največji rezultat. Vendar pa v okolici Mirne Peči, kjer so bile temperature minus osem, spustile pa so se tudi do minus 13 stopinj, ni bil uspešen,« je povedala. Zamegljevanje in kurjenje prinašata rezultat le delno. »Če se temperature spustijo pod minus pet in če se pridruži še veter, kar smo imeli v zadnjih dveh letih, potem je manjši rezultat,« je dejala in dodala, da so sveče ena najbolj elegantnih rešitev, da so imeli dobre rezultate tudi pri minus šestih stopinjah, da pa je težava v tem, da je ekonomika tako težavna, da je ne prenese nobena sadna vrsta. »Če sveča deluje deset ur, to pomeni, da je za eno noč potrebno 500 sveč po hektarju,« je pojasnila. Kot je dodala, so bile jagode tiste, ki so jih z znanjem in tehniko, ki ju imajo, še najbolj uspešno varovali. Pri minus šestih, sedmih stopinjah so dali dvojna zimska koprena, rastlinjak in sveče zelo dober rezultat.

»Zadnja leta so pokazala, kako smo v večini primerov neodporni. Navaditi se bomo morali na spremenjene vremenske razmere. Če bomo hoteli obstati, bomo morali močno okrepiti naše aktivnosti v zvezi zavarovanjem, ne samo pred točko, vetrovi in sušo, ampak tudi pred pozebo,« je dejala in dodala, da je prepričana, da še zdaleč niso izkoristili vseh možnosti, ter da pri tem računajo na razumevanje in pomoč države. Ne le na finančno pomoč, brez katere ne bo šlo, ampak predvsem na vzpostavljanje prijaznejšega okolja za implementacije namakalnih sistemov, gradnjo zadrževalnikov in akumulacij. »Upam, da to ne bo postalo le privilegij tistih, ki imajo nasade ob večjih vodotokih. Konec koncev je Slovenija ena najbolj vodnatih držav v Evropi in tudi v svetovnem merilu,« je dejala in še dodala: »Preveč dobro smo opremljeni, da bi se dali ustaviti zaradi pozebe.«

PREUSMERJAJO SREDSTVA

»Če bi imeli v tem programskem obdobju na voljo toliko sredstev, kot jih bomo imeli v naslednjem, bi vsi, ki so oddali popolno vlogo, sredstva tudi dobili,« je povedal minister za kmetijstvo Jože Podgoršek. V nov strateški načrt so zapisali približno 50-odstotno financiranje s strani EU in 50-odstotno s strani Republike Slovenije, kar pomeni, da bo v novem programskem obdobju denarja bistveno več in da bo zato tudi bistveno več uspešnih vlog na prijavah na razpise. Varnost sredstev v strateškem načrtu je, kot je dejal, zelo visoka, saj če bi kdo hotel sredstva zniževati, bi moral spreminjati program razvoja podeželja.

Ker v sedanjem programskem obdobju, ki se končuje, razpisov ne morejo spreminjati, saj bi morali zato spremeniti vse pravne podlage, sedaj sredstva preusmerjajo iz ukrepov, kjer ostajajo, v ukrepe, kjer jih primanjkuje. »Zmanjkuje pa jih na 4.1, na investicijah, in vse, kar ostaja, bomo naložili tja,« je dejal. Tako bo že v kratkem objavljen razpis za investicije za deset milijonov, še za najmanj toliko pa verjetno še enkrat proti koncu leta. »Računamo, da bo s tem tudi še kakšna kmetija dobila sredstva za svoje investicije. To pa je tudi vse, kar lahko naredimo v tem programskem obdobju. Tudi če bi imeli dodatna finančna sredstva, bi namreč morali iti v celotno spremembo programa razvoja podeželja, spremembo deleža financiranja,« je še dejal minister.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista 17. marca 2022

Mojca Leskovšek Svete