DL: Dobruški Romi - Avtomobilske gume režejo za kratek čas

15.1.2022 | 19:00

Dobruški Romi imajo vodo, od letos pa je v naselju tudi 14 novih  kemičnih stranišč, ki so jih veseli, je dejala Rominja na sliki. (foto:  L. M.)

Dobruški Romi imajo vodo, od letos pa je v naselju tudi 14 novih kemičnih stranišč, ki so jih veseli, je dejala Rominja na sliki. (foto: L. M.)

Čeprav škocjanska občina uradno nima avtohtone romske manjšine in tako tudi ne romskega svetnika, je Romov tam iz leta v leto več. V dveh naseljih v Dobruški vasi na dveh hišnih številkah živi že prek tristo Romov. To pomeni, da je v občini z okoli 3.400 prebivalci že okoli deset odstotkov romskega prebivalstva. V šoli pa je že petina oz. 20 odstotkov šolarjev romskih otrok.

Ti odstotki so zelo veliki, v primerjavi z drugimi občinami najvišji, in tukajšnje večinsko prebivalstvo se srečuje z vedno večjimi težavami zaradi Romov. V škocjanski občini si pred njimi ne zatiskajo oči in v zadnjem obdobju o romski problematiki pogosto govorijo s pristojnimi v državi. Pred kratkim so v Škocjan prišli predstavniki ministrstva za notranje zadeve, okolje in prostor, delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstva za pravosodje in vladnega urada za narodnosti.

Preverili so, kako poteka uresničevanje prednostnih nalog. Vlada je namreč 29. septembra sprejela dokument, s katerim je po posameznih resorjih oz. ministrstvih določila prednostne naloge za reševanje težav sobivanja z Romi, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Božo Predalič.

SISTEMSKE REŠITVE

Na pogovoru so ugotovili, da se stvari premikajo, a počasi. »Rešitve za mirno in boljše sobivanje večinskega prebivalstva in romske skupnosti morajo biti sistemske. Treba bo najti neki skupni jezik, pogoj pa je spoštovanje te družbe, brez kriminalnih dejanj in oškodovanja prebivalstva. Vzpostaviti bi bilo treba tudi kakšno socialno podjetništvo, ki bi omogočalo, da bi se Romi v prihodnje zaposlovali,« pravi škocjanski župan Jože Kapler in doda, da škocjanski romski otroci šolo kar redno obiskujejo, le sem ter tja pa kdo opravi devetletko. Tudi za varnost je v šoli dobro poskrbljeno, se pa zatakne pozneje. Nihče noče v službo, tudi če se priložnost že pokaže. Pravijo, da se jim ne izplača, saj se čisto dobro živi od socialnih podpor. Tako od prek 300 dobruških Romov na delo hodijo le trije.

PREREZANE GUME

Janez Ogulin, direktor PU Novo mesto, in škocjanski župan Jože Kapler (foto: L. M.)

Janez Ogulin, direktor PU Novo mesto, in škocjanski župan Jože Kapler (foto: L. M.)

Veliko je vandalizma in tatvin. Dobruški Romi pogosto kradejo poljščine, izdelke v trgovinah in gradbeni material, pred kratkim so skušali spet vdreti v bližnjo trgovino Vsegrad in razbiti vrata, a so bila k sreči premočna.

Kot je povedal predstavnik podjetnikov v komisiji za romsko tematiko na Občini Škocjan Bogdan Krašna, v zadnjem času močno odmevajo prerezi avtomobilskih pnevmatik na parkirišču v neposredni bližini lokala v Dobruški vasi, blizu avtoceste. Na petih ali šestih avtomobilih so Romi lastnikom prerezali gume – po dve, tri in tudi vse štiri.

Tudi župan to potrdi. »Obupan me je klical občan, ki se je utrujen vračal z dela in našel svoj avtomobil s prerezani gumami. Kako naj mu pomagamo?« se sprašuje prvi mož občine in pove, da je policija storilce sicer našla, a Romi so bili mladoletni in kakih kazni ne bo niti ne povračila škode. Dejali so menda celo, da ne vedo, zakaj so to storili, pač iz dolgočasja, niso imeli drugega dela, da se je nekaj dogajalo.

NI SOGOVORNIKA

V Škocjanu želijo kot vrednoto poudariti delo in s tem čim več Romov spodbuditi k zaposlitvi. »Treba jih je spraviti na pravo pot, od vrtca in šolanja ter naprej do zaposlitve, da nimajo preveč časa za nečedna dejanja. Problem pa je tudi v medsebojno razdeljeni romski skupnosti,« je opozoril Kapler.

»Nekoč smo imeli v vsakem izmed naselij sogovornika, danes pa je drugače – poglavarjev je več, pet ali šest, nesoglasja so tudi med Romi v naselju, tako da je dialog težko vzpostaviti. Tudi ko se nekaj dogovorimo, se zadeva hitro pozabi in gre po stari poti naprej. Deluje pa komisija za reševanje romske tematike,« pojasni prvi mož škocjanske občine.

ČRNE GRADNJE RASTEJO

Problem v Dobruški vasi je tudi to, da sta od okoli trideset stavb zakonita objekta le dva, vsak v enem naselju, vse preostalo pa je zgrajeno »na črno« in na tujih zemljiščih, ki so v lasti agrarne skupnosti, kmetijske zadruge in delno tudi občine. Skrb vzbujajoče je, da se še vseskozi gradijo nove hiške, seveda brez ustreznih dovoljenj – kot pravi Krašna, rastejo kot gobe po dežju.

A večje romsko naselje, ki stoji južneje (na hišni št. 41), je poplavno ogroženo območje in tu legalizacija ne bo nikoli mogoča. To pomeni, da bo treba tamkajšnje Rome v doglednem času odseliti drugam.

»V preteklosti smo razmišljali, da bi na severnem delu postavili še neko naselje, a dvomimo, da je to najboljša rešitev. Izkušnje namreč kažejo, da se getoizacija ne obnese. Bolje bi bilo, da si Romi najdejo podporo občine ali države in zaživijo kot preostali državljani,« razmišlja Jože Kapler.

V naselju v Dobruški vasi imajo sicer Romi od leta 2012 pitno vodo, kar je občina tudi dokazala pred evropskim sodiščem za človekove pravice. Takrat so vzpostavili skupni jašek in možnost priključitve na vodo 15 družinam. V prvi fazi se jih je za to odločilo devet, pozneje še dve. Glavnina Romov ima tudi elektriko – eni zakonito, drugi ne. To pa je že področje za Elektro.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 9. decembra 2021

Lidija Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava