DL: Varnostna nadgradnja NEK se končuje - Za večjo varnost 350 milijonov

14.1.2022 | 09:50

Med gosti na seji občinskega sveta so bili tudi Stanislav Rožman in Janko Cerjak ter Sandi Viršek. (foto: P. P.)

Krški občinski svetniki so se seznanili z desetletnim posodabljanjem jedrskega objekta ter pripravami na gradnjo odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke (NSRAO) – Za NSRAO 194 milijonov evrov – Cerjak: Fukušimo bi lahko rešili, če bi imeli en dizelski agregat in eno črpalko!

Vodstvo Nuklearne elektrarne Krško (NEK) je na 27. seji krškega občinskega sveta predstavilo potek projektov, ki so bili del pogojev za podaljšano obratovanje elektrarne in so trajali skoraj desetletje. Kot je pojasnil predsednik uprave NEK Stanislav Rožman, bo celovita tehnološka nadgradnja končana letos, suho skladišče izrabljenega jedrskega goriva pa bo zgrajeno do konca prihodnjega leta. NEK je doslej porabil 350 milijonov evrov za zagotavljanje višje ravni varnosti objekta, ki je primerljiva z najsodobnejšimi varnostnimi sistemi jedrskih elektrarn tretje in četrte generacije.

Kot je pojasnil donedavni vodja projektnih sprememb v NEK Janko Cerjak, je varnost krške elektrarne s tehnološkimi posodobitvami zagotovljena za najvišje potresne obremenitve, poplave, ki morda nastopijo na 10.000 let, na ekstremne zunanje temperature in na padec komercialnega letala. V primeru poškodbe jedrske sredice pa je objekt opremljen z varnostnim sistemom, ki bi preprečil širjenje sevanja v okolje. Ob tem je zlasti pomembno, da v primeru morebitne odpovedi ene varnostne komponente ob izjemnem dogodku v varnostni sistem vstopi druga komponenta.

»Suho skladišče za izrabljeno gorivo bo namenjeno zgolj in samo za dolgoročno obratovanje NEK. Projekt je v polnem teku, gradnja teče v skladu z zastavljeno časovnico in bo končana v naslednjem letu, je odgovoril prvi mož NEK Stane Rožman na novinarsko vprašanje pred sejo občinskega sveta. V začetku leta 2023 bodo testiranja, marca ali aprila pa naj bi v skladišče že preselili 592 izrabljenih gorivnih elementov. Na Ministrstvu za okolje so že vsi potrebni elaborati za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, ki ga zahteva podaljšanje obratovanja elektrarne. Naslednji korak bo presoja čezmejnih vplivov na okolje, ki bo potekala prihodnje leto; v njej so sodelovanje že uradno napovedale Avstrija, Hrvaška in Madžarska, zanimanje pa kažeta še Nemčija in Italija. Sicer pa bodo z ugotovitvami presoje seznanjene vse države v krogu tisoč kilometrov od jedrske elektrarne.

»Predpogoj za naše dolgoročno obratovanje je naše dosedanje varno in zanesljivo obratovanje v zadnjih 38 letih. Ta program je obsegal tudi dogradnjo dodatnih sistemov, dodatnih virov električnega napajanja. Naj samo spomnim na fukušimsko nesrečo. Začela se je z zelo močnim potresom, ki je bil bistveno večji kot je kadar koli pričakovan v našem okolju. In elektrarna je preživela potres brez posledic. Je pa zaradi potresa nastal cunami in v prvi uri je bila elektrarna poplavljena in ta val je poplavil vso opremo. Fukušima bi se takrat lahko rešila, če bi imela en dizelski agregat in eno črpalko! Specifika naše tehnologije je to, da imamo po zaustavitvi reaktorja še zaostalo toploto nekaj megavatov, ki jo je treba odvajati, in zato je potrebno nekaj kubikov vode, ki jo je treba dovesti s pomočjo črpalke v primarni sistem. Se pravi, da rabimo električno energijo in črpalko. Tej filozofiji smo sledili, ko smo dodatne vire za hlajenje sistema zgradili neodvisne in dislocirane ter kot take pripravljene za preprečitev nastanka hipotetične nesreče,« je povedal Janko Cerjak. »Hladilni in električni sistemi, tehnični podporni center za posadke, pomožna kontrolna soba – vse to je zgrajeno in je v funkciji. Ti novi sistemi so v dveh bunkerjih oziroma utrjenih zgradbah, zvečine 15 metrov pod zemljo in sedem metrov nad zemljo, med drugim opremljeni z dizelskimi agregati in dvema rezervoarjema s po 1000 kubičnimi metri vode,« je z besedo in slikami pojasnjeval Cerjak.

ODLAGALIŠČE NSRAO V LETU 2023?

Odlagališče NSRAO v Vrbini naj bi začelo s poskusnim obratovanjem v letu 2023, pripravo odpadkov za skladiščenje pa bodo izvajali v NEK, je krškim občinskim svetnikom povedal Sandi Viršek, direktor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO), saj so za gradnjo odlagališča NSRAO že pridobili okoljevarstveno soglasje, izdajo gradbenega dovoljenja pa pričakujejo najkasneje v začetku prihodnjega leta. Premer podzemnega silosa bo 27 metrov, v globino pa bo segal skoraj 60 metrov. Obod silosa iz armiranega betona bo debel 2,2 metra, debelina dna pa bo znašala od 3,5 do 7 metrov. Svetnica mag. Nataša Šerbec (SD), ki je tudi predsednica KS mesto Krško, je predlagala, naj takoj, ko bo mogoče, ta projekt predstavijo krajanom. Vprašala je še, kakšna je finančna konstrukcija in ali so sredstva v celoti zagotovljena. Viršek je povedal, da bo naložba znašala 194 milijonov evrov, pri čemer naj bi bilo po zastavljeni shemi financiranja 93 odstotkov sredstev zagotovljenih s strani Sklada za financiranje razgradnje in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, preostalo pa bo zagotovil državni proračun. Viršek je še povedal, da predvidevajo selitev agencije v Krško, kjer bo v neposredni bližini odlagališča v Vrbini tudi upravna zgradba za upravljanje odlagališča. Trenutno je na ARAO 21 zaposlenih, večina jih dela pri projektu odlagališča, dva zaposlena pa sta z območja Posavja.

Članek je bil objavljen v 47. številki Dolenjskega lista 25. novembra 2021

P. P.