DL: Portret tedna - Matej Oštir

9.1.2022 | 18:20

DL: Portret tedna - Matej Oštir

Če bi se vlada, tako kot se je to zgodilo v enaindvajsetih drugih članicah Evropske unije, potem ko ji je državnotožilski svet posredoval imeni izbranih kandidatov za evropska delegirana tožilca, z njima seznanila in ju poslala v Luksemburg, bi danes za Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja vedeli le redki Slovenci. Novomeščani bi tako imeli Mateja Oštirja v spominu še vedno predvsem kot obetavnega košarkarja, ki je nekoč skupaj z vrstnikoma Simonom Petrovom in z Matjažem Smodišem sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pomagal vrniti novomeški košarki ugled, ki ga je imela nekoč.

A vladi oziroma predvsem njenemu predsedniku imeni nista bili všeč in se s predlogoma kar eno leto ni hotela seznaniti ter imen poslati v imenovanje evropskemu javnemu tožilstvu. Šlo je samo za seznanitev in sporočanje, ne pa za izbor in odločanje o kandidatih; te vloge vlada v tem primeru ni imela. O tem, na katere načine se je izogibala izpolniti svojo dolžnost, bi lahko posneli zanimivo komedijo, katere prvi del bi se končal 24. novembra, ko je kolegij evropskega javnega tožilstva Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja imenoval za slovenska evropska delegirana tožilca za petletni mandat. Za evropsko javno tožilstvo je s tem zadeva končana, doma pa zadnja dva od imenovanih evropskih delegiranih tožilcev očitno še čaka nadaljevanje komedije.

Matej Oštir je Novomeščan. Ko je obiskoval najbolj športno šolo v Sloveniji, Osnovno šolo Grm, je bolj kot o tem, ali bo njegovo ime trideset let pozneje vlada Janeza Janše poslala v Luksemburg ali ne, razmišljal o tem, koliko košev bo dosegel na naslednji košarkarski tekmi, koliko golov bo zadel na rokometnem obračunu med šolami in kako visoko bo na atletskem tekmovanju skočil v višino. Na novomeško gimnazijo se je odpravil z naslovom športnika šole, ki si ga je prislužil v boju z nekoliko mlajšim tekmecem, Matjažem Smodišem.

Dres članske vrste novomeškega košarkarskega kluba je oblekel pri šestnajstih letih, slekel pa, ko si je poleti po končanem prvem letniku študija prava med igranjem košarke na asfaltnem igrišču na Loki strgal kolenske vezi. »Tako dober košarkar, da bi s košarko zaslužil dovolj za življenje, kar je pozneje uspelo Simiju in Matjažu, nisem bil, na fakulteti pa mi zaradi vsakodnevnih voženj na treninge v Novo mesto tudi ni šlo tako, kot bi si želel,« se trenutka izbire med zdravljenjem poškodbe kolena in študijem spominja Matej Oštir.

V gimnaziji mu je šla šola dobro od rok in lahko je izbiral, kje bo nadaljeval študij. »Takrat si je večina želela študirati ekonomijo ali pravo. Načelo pravičnosti mi je veliko več pomenilo kot stremljenje po bogastvu, po ustvarjanju dobička, tako da se mi ni bilo težko odločiti. Tako gledam ne svet tudi še danes. Že med študijem me je najbolj privlačilo kazensko pravo. Tu je največ na kocki. Na eni strani imaš stik z najhujšimi dejanji, ki jih je človek sposoben storiti, na drugi pa braniš človekove pravice in pravice malega človeka, ki jih ta nikoli prej v zgodovini ni imel,« o svoji poklicni odločitvi pove Matej Oštir, ki je svojo kariero začel v pisarni novomeškega odvetnika Boruta Škerlja, od koder je odšel za tožilskega pripravnika na novomeško okrožno tožilstvo, po pravosodnem izpitu pa za strokovnega svetovalca na vrhovnem državnem tožilstvu. Preselil se je v Ljubljano in si tam ustvaril družino.

Od leta 2010 do leta 2014 je bil okrajni tožilec v Ljubljani, potem pa se je preselil na specializirano državno tožilstvo, ki se na območju celotne Slovenije ukvarja z najhujšimi oblikami kaznivih dejanj, organiziranim in gospodarskim kriminalom ter s hudodelskimi združbami. Dela na gospodarskem oddelku. Na zatožni klopi so tam ljudje s kravatami ter z najboljšimi in najdražjimi odvetniki. Pri takem delu tožilec prej ali slej stopi na rep tudi politiki in to je tudi vzrok za to, kar se jima je s Tanjo Frank Eler zgodilo, ko ju je državnotožilski svet predlagal za evropska delegirana tožilca iz Slovenije, ki bosta na območju svoje države preganjala kazniva dejanja, ki ogrožajo finančne interese Evropske unije.

Evropsko javno tožilstvo, v okviru katerega bosta delovala, je začelo delati junija letos, pred dnevi pa so na Hrvaškem po pol leta dela zaradi suma goljufij s sredstvi EU že prijeli štiri osebe, med njimi tudi nekdanjo ministrico Gabrijelo Žalac. Matej Oštir si želi, da s Tanjo Frank Eler ne bi imela veliko dela, a se boji, da ga bo preveč. Oklevanje vlade z njuno seznanitvijo je slab znak. Želja po nastavitvi svojih ljudi je bila velika, a je za zdaj neizpolnjena, čez pol leta pa bodo mimo tudi že volitve …

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista 2. decembra 2021

Igor Vidmar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava