DL: Mineralna gnojila - Negotovi trgovci in kmetje

9.1.2022 | 10:00

Profimedia

Profimedia

Od spomladi so se cene mineralnih gnojil dvignile za od 60 do 70 odstotkov ali celo več – Mogoči ukrepi v poljedelstvu in pridelavi krme ob visokih cenah mineralnih gnojil

Cene mineralnih gnojil so se od pomladi močno povišale. Kot pravi Klemen Kirn, vodja komerciale v KZ Trebnje - Krka, so gnojila trenutno zelo draga, njihova ponudba na trgu pa je tudi okrnjena. V tej situaciji so vsi, trgovci in kmetje, v veliki negotovosti. Zato vsi čakajo: trgovci z nabavami, kmetje pa z naročili.

»Mineralna gnojila so se podražila za od 60 do 70 odstotkov ali celo več. Tako kot so se povišale cene nafte in elektrike, se je krepko podražil tudi zemeljski plin, ki je osnova za proizvodnjo dušičnih gnojil, kana in uree,« pravi Klemen Kirn o razlogu za podražitev mineralnih gnojil, katerih ponudba na trgu je tudi malo manjša, saj nekatere tovarne ne delujejo oz. delujejo v omejenem obsegu, za kar pa je razlog tudi v koronakrizi.

Glede pomanjkanja gnojil pravi, da se jih ne da dobiti, ker jih nihče noče kupiti po tako visokih cenah. Zadruge in drugi trgovci pričakujejo, da bodo cene padle. A to bi bile lahko samo pobožne želje. »Po trenutnih napovedih bodo cene do pomladi še rasle. Nihče pa ne ve in si ne upa napovedati, kdaj se bo to spremenilo,« pravi Kirn.

Gnojila iz spomladanske zaloge so kmetje že vsa pokupili, a se velika večina kmetov z njimi ni založila v tolikšni meri, da bi jim zadostovalo za spomladansko gnojenje, zato ga bodo morali dokupiti. »Koliko bomo kupili in koliko bodo naše stranke kupile od nas, pa je veliko vprašanje,« pravi Kirn in dodaja, da bodo tudi zato, ker so gnojila draga, verjetno kupili manj kot 5.000 ton gnojil, kolikor je sicer običajna letna količina.

Zaradi visokih cen in pomanjkanja gnojil se bo njihova poraba zmanjšala, vendar pa tega, da bi njive ostale nepognojene, še ne bomo doživeli, je prepričan Kirn. »Mogoče bo tako pri manjših, t. i. hobi pridelovalcih, kdor se resno ukvarja s kmetijstvom, pa bo gotovo gnojil, čeprav se kmetijski pridelki, mleko in meso, ki se sicer ravno tako dražijo, dražijo počasneje in manj, kot se kmetijski repromaterial.«

In kaj lahko storijo kmetje, če si ne bodo mogli privoščiti nakupa dragih gnojil ali če teh na trgu ne bo dovolj? Kot pravi Mateja Strgulec, kmetijska svetovalka na KGZS – Zavodu Novo mesto, obstaja nekaj možnosti, s katerimi lahko kmetje na krajši oz. daljši rok zmanjšajo porabo mineralnih gnojil in povečajo njihov izkoristek ali jih celo delno nadomestijo. Eden izmed ukrepov je učinkovita raba živinskih gnojil, ob resničnem pomanjkanju mineralnih gnojil pa priporoča preverjanje stanja tal glede ustrezne kislosti. »Z intenzivnim kmetovanjem se tla hitreje zakisajo, kar pomeni, da je treba redno izvajati apnenje. V zimskem in spomladanskem obdobju, ko bodo tla suha, je priporočljivo raztrositi apnenčasta gnojila za boljšo rast in boljše talne pogoje,« pravi.

Ob pomanjkanju gnojil je pomemben tudi razmislek o načinih obdelave tal in potrebnih spremembah ali zmanjšanju obdelave. »Jesensko oranje, ki je nekoč prinašalo dobre pogoje za rast, danes predstavlja past. Tople in deževne zime nam narekujejo, da so njive zdaj posejane z ozimnim žitom ali drugimi prezimnimi posevki, ki tla varujejo pred vodno erozijo in vežejo hranila. Tudi spomladi, pred setvijo koruze, poskrbimo, da se bodo tla čim manj orala in več rahljala,« pravi in dodaja, da je glede na izkušnje ekoloških kmetij in našo tradicijo kmetovanja za odpornost kmetij in manjšo odvisnost od gibanja cen gnojil na trgu pomembno tudi izvajanje kolobarja. Ta ukrep deluje na daljši rok. »Kmetije, ki so se odločile, da imajo v kolobar vključene detelje, deteljno-travne mešanice, lucerno, sojo, krmni grah in druge metuljnice vsaj eno leto petletnega kolobarja, si s pomočjo teh rastlin pridelajo tudi do 250 kg dušika/ha, kar zadošča za povprečen pridelek koruze,« pravi Mateja Strgulec.

Članek je bil objavljen v 47. številki Dolenjskega lista 25. novembra 2021

Mojca Leskovšek Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava