DL: Vse več nasilja nad zdravstvenimi delavci

6.1.2022 | 14:45

Zaposleni v ZD Trebnje so deležni vse pogostejšega verbalnega in psihičnega nasilja pacientov. (foto: R. N., arhiv DL)

Zaposleni v ZD Trebnje so deležni vse pogostejšega verbalnega in psihičnega nasilja pacientov. (foto: R. N., arhiv DL)

Zapis očeta, ki trdi, so bolnega otroka v ZD Trebnje odslovili, ker prihaja iz drugega okoliša, dvignil precej prahu – Direktorica pojasnjuje drugo plat zgodbe in izpostavlja vse pogostejše verbalno in psihično nasilje nad zdravstvenimi delavci – Prizadeti delavec težje dobro opravlja svoje delo

»Sramota za Zdravstveni dom Trebnje in urgenco, ki je sploh ni. Da prideš tja, ker ti je najbližja urgenca iz vrtca, z otrokom, starim štiri leta, ki ima 39 stopinj vročine in izpuščaje po telesu, in te nagravžno odslovijo, ker nisi iz te občine in otrok nima tu zdravnika!« je pred dnevi nekdo zapisal na družbenem omrežju Facebook. Zapis, ki ga je avtor kasneje izbrisal, je požel precej pozornosti in tudi zgražanja javnosti, češ kako je to mogoče.

Za komentar smo se obrnili na direktorico ZD Trebnje Vero Rozman, ki je povedala, da je avtor zapisa navedel kup neresnic. »Trdi, da je obiskal našo urgentno službo, kar ne drži, saj na urgentnem vhodu ni niti pozvonil. Vstopil je na glavnem vhodu, kjer ga je sprejela oseba na vhodni triaži. Ker otrok ni bil naročen na pregled, je triažna medicinska sestra kontaktirala pediatrijo, ki je ugotovila, da otrok ne potrebuje nujne obravnave. Glede na simptome je obstajal sum na okužbo z novim koronavirusom, zato je otroka naročila v covidno ambulanto čez eno uro. Obravnava v tej ločeni ambulanti zahteva oblačenje v zaščitno obleko in preostale varnostne ukrepe, zato je treba nanjo občasno tudi počakati. Kljub temu da se take težave praviloma obravnavajo pri izbranem pediatru, smo bili pripravljeni nuditi ustrezno pomoč. Oseba tega ni želela sprejeti, zato je odšla,« drugo stran zgodbe pojasnjuje Rozmanova in dodaja, da je kasneje avtor zapisa tudi sam navedel, da so v ZD Trbovlje ugotovili, da ne gre za urgenten primer, zato so ga usmerili k izbranemu osebnemu pediatru. Čeprav so v ZD Trebnje za otroka naredili več, kot je obvezno, so bili kasneje od očeta na družbenem omrežju deležni vulgarnega zmerjanja, kar jih je prizadelo.

Čeprav po besedah direktorice delavci nosijo največji del bremena epidemije, vlagajo ogromne napore, da obravnavajo vse, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, ter do pacientov pristopajo prijazno in empatično, so s strani pacientov vse pogosteje deležni verbalnega in psihičnega nasilja. »Razumemo njihovo stisko, ko jih tarejo zdravstvene težave, vendar za egoizem, individualizem v najslabši možni obliki in pričakovanja pravic brez obveznost, ki rezultirajo v nasilnem obnašanju, ni opravičila. Danes pa smo tega deležni na dnevni ravni.«

»TUDI ZDRAVSTVENI DELAVCI SMO LJUDJE«

Kot izpostavlja direktorica, nekateri pacienti enostavno ne sprejmejo, da v zdravstvu obstajajo natančna pravila, ki se jih morajo vsi držati, in da imajo poleg pravic pacienti tudi obveznosti. Nekateri pogosto že neznatno zdravstveno težavo štejejo za nujno in posledično zahtevajo takojšnjo obravnavo z vseh mogočih strani. »Nujna medicinska pomoč pomeni izvajanje nujnih ukrepov zdravnika in njegove ekipe pri osebi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožena ali bi glede na bolezenske znake v kratkem času lahko prišlo do takšne ogroženosti. Nujne zdravstvene storitve zagotovo niso oskrba tri dni stare poškodbe, vročina 39 stopinj Celzija ob sicer stabilnem stanju, bolečina v ušesih ob dveh ponoči in podobna neprijetna stanja, ki jih praviloma obravnavajo izbrani osebni zdravniki,« našteva Rozmanova.

Ker se zdravstveni delavci zavedajo prioritet glede nujnosti, so (pre)pogosto deležni verbalnega in psihičnega nasilja, pa tudi grožnje s fizičnim nasiljem, zatrjuje direktorica ZD Trebnje. Zdravstveni delavec, ki je žrtev nasilja, je prizadet in v stresu, zato zagotovo ne more kakovostno opravljati svojih storitev. Tisti, ki se spravljajo na zaposlene v zdravstvu, se ne zavedajo, da s tem ogrožajo sebe, pa tudi preostale paciente, dolgoročno pa zmanjšujejo delovno vnemo, povzročajo večjo bolniško odsotno zdravstvenikov, kar pomeni še manj razpoložljivega kadra.

»Vsi pacienti bi se morali zavedati, da zdravstveni sistem ni vreča brez dna, da ni institucija, v katero greš z nakupovalnim listkom in potem zahtevaš vse tisto, kar na njem piše, da je ogromno ljudi, ki potrebujejo storitev, vsi pa običajno menijo, da so njihove težave največje. Tudi zdravstveni delavci smo ljudje. Ne razvrednotimo tega poklica, da nas bo sploh kdo lahko sprejel, ko bo potrebno,« zaključuje Rozmanova.

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista 2. decembra 2021

Rok Nose

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava