DL: Janja Rostohar v 5ki - Učenci so navdušeni, Avdić pa za rojstni dan

5.1.2022 | 11:20

Janja Rostohar s svojimi letošnjimi devetošolci (foto: osebni arhiv)

Janja Rostohar (foto: Ana Gregorič)

Resno-zabavna spletna učilnica za osnovnošolce 5ka na Voyu – Med učitelji tudi Janja Rostohar iz OŠ Podbočje, ki pravi, da je to res uporaben učni pripomoček – Učitelj je v šoli zaradi učencev

Gotovo ste že slišali za resno-zabavno spletno učilnico za osnovnošolce 5ka, ki je na voljo na Voyu. Med učitelji, ki so poskrbeli, da je posnetih vseh 1100 videov, je tudi Janja Rostohar iz Osnovne šole Podbočje. Z njeno pomočjo učenci šestega in sedmega razreda svoje znanje slovenščine lažje in hitreje dopolnjujejo in utrjujejo.

»Ob prijavi na razpis smo bili ravno v času intenzivnega dela na daljavo. Iskala sem nek nov izziv, spraševala sem se, kaj lahko kot učiteljica še dam učencem, da jim pomagam pri soočanju s popolnoma novo situacijo. In projekt 5ka me je takoj pritegnil,« pripoveduje Rostoharjeva. Ko so v prvem valu prvič ostali doma, je najprej delala s pomočjo elektronske pošte in pri računalniku sedela cele dneve, nato se je lotila spletnih učilnic in se srečala z Zoomom, ko se je pouk na daljavo zgodil drugič, pa so bili na šoli že veliko bolj pripravljeni.

»Sama sem imela večino ur v živo preko videokonferenc, izdelala sem ogromno novega učnega gradiva. Lotila sem se tudi snemanja posameznih razlag, največkrat novih slovničnih vsebin. Učenci so to pohvalili, saj so lahko posnetke pogledali večkrat, jih vmes ustavljali in uporabljali po potrebi. Snemala sem tudi odlomke umetnostnih besedil, čeprav jih imajo učenci v berilu. Menila sem, da jim bo neka zgodba ali pesem zagotovo ostala bolj v spominu, če jo sama doživeto preberem. Mnogo učencev ima namreč težave s tehniko branja in sem vedela, da odlomkov sami ne bodo prebrali, posnetki pa so se mi zdeli dobra rešitev,« pravi.

Poudarja, da je vsekakor za pouk v šoli, pa ne le zaradi znanja, ki je na daljavo slabše. V šoli ni samo pouk, dnevi ocenjevanja, strahu, stresa in še česa, kar bi mnogi radi pripisali šoli: »V šoli se tudi veliko smejimo, se pogovarjamo, družimo, si postavljamo življenjske cilje, učimo se drug od drugega, pogosto kam gremo. Ja, v šoli se imamo lepo!« Ob tem dodaja, da jo znanje, pridobljeno med poukom na daljavo, še najmanj skrbi, čeprav se to komu sliši neprimerno. »Večkrat povem, da so današnji otroci le klik stran od znanja. Pouk na daljavo ima tudi svoje prednosti. Domače okolje je za večino prijetnejše. A ne smemo pozabiti, da za mnoge učence samo šolsko okolje predstavlja varnost in sproščenost,« opozarja.

DVA MESECA PRIPRAV

Največ dela pri 5ki je imela s pripravo scenarijev. »Mislim, da sem za 49 scenarijev porabila skoraj dva meseca, ob vsem tem pa sem seveda vsak dan hodila v službo. Z delom sem začela med prvomajskimi počitnicami, snemali pa smo v Ljubljani konec junija in v prvi polovici julija. Potrebno se je bilo vživeti, pred seboj sicer nisem imela učencev, sem jih pa imela v mislih in skušala v od treh do petih minutah razložiti bistvo,« je opisala Rostoharjeva, za katero je bila to nepozabna izkušnja in je zelo vesela, da je del tega projekta.

Njeni učenci so jo na začetku previdno spraševali, ali je res pri 5ki, če je res v neki oddaji na televiziji, nekateri so ji povedali, da so si oddaje ogledali skupaj s starši. »Tisti, ki imajo možnost spremljati 5ko na Voyu, so navdušeni. Tudi druge predmete pogledajo po potrebi. Sama pa šele zdaj, po dveh mesecih novega šolskega leta, ugotavljam, kako je to res uporaben učni pripomoček. Nekatere oddaje bi z veseljem predvajala pri pouku za ponavljanje nove učne snovi, za ponovno razlago ali za utrjevaje, če bi imela to možnost. Bilo bi odlično, če bi jim dopoldan v šoli razložila neko novo učno snov, popoldan pa bi kratko razlago pogledali še na 5ki. Skoraj vsak dan me kdo od učencev vpraša, ali se da to gledati še kje razen na Voyu.«

AVDIČ ZA ROJSTNI DAN

Janja Rostohar ima očitno posebno vez s svojimi učenci. Kot razredničarki ji vsako leto pripravijo presenečenje za rojstni dan, čeprav ne želi kakšnega »velikega cirkusa«, a tistega, ki so ji ga pripravili pred petimi leti, res ne bo nikoli pozabila. Kot nekdanja radijka, na radiu Brežice je delala deset let in bi še danes z veseljem sedla pred radijski mikrofon, če bi imela možnost, ceni delo Denisa Avdića iz Radia 1. In prav njega so v šolske klopi na njen rojstni dan povabili njeni devetošolci. Presenečenje je bilo popolno.

»Rada sem učiteljica, poučujem že dvajset let. Dokler v meni gori pedagoški eros, bom z veseljem opravljala to delo. Ne želim, da se me učenci bojijo. Sem pa vesela, ko mi pogosto rečejo, da imajo radi slovenščino. Do učencev želim biti predvsem poštena, je pa res, da sem tudi jaz človek in imam kdaj slab dan. Načeloma pa nisem maščevalna in namerno nikogar ne kaznujem ali slabo ocenim. Navdušena sem, kadar mi uspe najti kakega novega knjigoljuba. Učencem je pomembno, da učitelji nismo neki 'nadljudje'. Cenijo, če jim povem, da tudi sama v šoli česa nisem marala, da sem tudi sama kdaj doživela neuspeh,« je poudarila in dodala, da ocene zagotovo niso najpomembnejše, kar vedno pove tudi staršem.

»Ob vseh pripomočkih, ki jih imajo danes učenci, je pomembno, da jih usmerimo, kje najdejo prave informacije, kaj pomeni uporabno znanje, ki ga lahko nadgrajujejo. Biti učenec v času, ko je vse več individualizma, ko ni več toliko medsebojne pomoči, ko vsak v drugem vidi konkurenco, ni lahko,« je prepričana sogovornica, ki izpostavlja, da se mora učitelj zavedati, da je v šoli zaradi učencev. Sicer jo žalosti, ker učiteljski poklic ni več tako spoštovan in se mladi ne odločajo več zanj, laična javnost pa v tem poklicu vidi samo še počitnice.

Dodala je še, da je hvaležna družini, možu in dvema otrokoma, ki so ji seveda najpomembnejši v življenju, ker jo podpirajo in so sprejeli, da tudi mnogo prostega časa namenja šoli. »Zelo rada imam slovenščino, ker je čudovit jezik. Ljubezen in ponos do slovenščine želim prenesti na učence,« je še povedala Janja Rostohar.

Članek je bil objavljen v 45. številki Dolenjskega lista 11. novembra 2021

M. Žnidaršič