DL: Naša kulturna dediščina - Železniški most in predor v NM

20.11.2021 | 13:50

Železniški most v Novem mestu (foto: Judita Podgornik Zaletelj)

Že na začetku belokranjske proge, ki je bila zgrajena 1914, stojita dva pomembna gradbena objekta – predor Kapitelj in most čez reko Krko.

Predor Kapitelj se začne takoj za železniško postajo Bršljin. Dolg je 238 m. Nad njim poteka trasa Ljubljanske ceste, kar je pomenilo še dodatni izziv pri njegovi gradnji. Na obeh vhodih sta zgrajena oboka iz klesanega kamna. Predor se na južni strani konča s petimi galerijskimi odprtinami.

Most, ki sledi predoru, je v celoti dolg 188,88 m. Na obeh obrežjih so po trije kamniti oboki z odprtinami širine 10 m, v sredini pa stoji še en steber; skupaj nosijo dvodelno jekleno kovičeno konstrukcijo, ki preči reko Krko v dolžini 2 x 49,9 m. Vozišče je na zgornji strani konstrukcije. Načrte za jekleno konstrukcijo so izdelali v avstrijskem Gradcu leta 1912, potrdilo pa jih je 1. decembra 1913 Ministrstvo za železnice na Dunaju. Izdelala jih je delniška družba za strojegradnjo iz Prage, druga dela pri gradnji mostu pa je izvedlo dunajsko podjetje Redlich & Berger. Promet je po novi progi stekel 25. maja 1914.

Septembra 1943 so partizanske enote poškodovale predor in tudi most. V predor so zapeljali vagone in dve lokomotivi ter predor minirali. V začetku leta 1944 so ga očistili in je nato do konca vojne služil kot zaklonišče Novomeščanom pred letalskimi napadi. V predor se je lahko na varno umaknilo do 1.000 ljudi.

16. septembra 1943 so minirali desni obrežni steber mostu, na katerem je slonela jeklena konstrukcija, ki je tako z enim delom padla v reko Krko. Že julija 1945 so iz Krke dvignili jekleno konstrukcijo, ki jo je nato obnovila Mostovna iz Ljubljane, za gradbena dela pa je poskrbela gradbena zadruga iz Novega mesta. Obnova je bila končana januarja 1946. Leta 1963 so mostu na vzhodni strani dodali še posebno stezo za pešce, ki je svojemu namenu služila vse do leta 1991.

Danes lahko most opazujemo predvsem iz njegove zahodne strani, ob prehodu pod njegovimi kamnitimi oboki pa lahko občudujemo delo nekdanjih mojstrov in njihovo znanje obdelave kamna in kovine.

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista 30. septembra 2021

Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS Novo mesto; povzeto po: Karel Rustja, Belokranjska železniška proga, Metlika, 2009