DL: Čebelarstvo Ferenčak - Za med ne gre le med, tudi čebele

1.8.2020 | 19:10

Marko Ferenčak

Marko Ferenčak

Tovornjaka s fiksnimi panji na kostanjevi paši

Tovornjaka s fiksnimi panji na kostanjevi paši

V Brežicah imajo Ferenčakovi dva čebelnjaka.

V Brežicah imajo Ferenčakovi dva čebelnjaka.

DL: Čebelarstvo Ferenčak - Za med ne gre le med, tudi čebele
DL: Čebelarstvo Ferenčak - Za med ne gre le med, tudi čebele

Čebelarstvo Ferenčak je v dveh desetletjih od enega prišlo do 250 panjev – Če je letina normalna, pridelajo šest sort medu: akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev, gozdni in hojev med – Kako bo letos, je še vprašanje – Po Sloveniji imajo dogovorjenih 17 lokacij, na katerih pasejo svoje čebele

Čebelarstvo Ferenčak iz Brežic je družinsko podjetje, ki temelji na spoštovanju do čebel, ljubezni do narave, solidarnosti in kakovosti. Ta je eno osnovnih pravil, ki se ga držijo vse od začetka. Večino svojih čebel tako pasejo na različnih lokacijah v neokrnjeni naravi, kjer ni negativnih človeških vplivov, in izključno v Sloveniji.

Zametki čebelarstva Ferenčak segajo v čas pred drugo svetovno vojno, ko je bila družina izseljena, ob vrnitvi domov pa so jih pričakali prazni čebelnjaki. Tako je bilo vse do leta 2000, ko je danes že pokojni oče Jože navdušil in spodbudil najmlajšega sina Roka, da se je star komaj deset let začel ljubiteljsko ukvarjati s čebelarstvom. Tedaj je dobil svoj prvi panj, konjiček pa je iz leta v leto rasel. Svojo ljubezen do te dejavnosti je v tem času prenesel na vse člane družine. Leta 2013, ko so imeli 40 panjev, je skrb za čebele prevzel brat Marko, saj je Rok, ki ga ljubitelji ubranega petja sicer bolj poznajo kot člana Slovenskega okteta, zajadral v druge vode.

Marko se je dobrih pet let povsem profesionalno ukvarjal s čebelarstvom. Močno je povečal obseg panjev in čebel, danes jih imajo okoli 250, uredil je sodobno medarno z vso potrebno tehnologijo, vzpostavil novo grafično podobo in tržne poti, prodaji medu pa dodal še različne medene izdelke. »Med, ki ga pridelamo, z lahkoto prodamo. Tako, da gre res za med. Želeli bi si le, da bi bile letine nekoliko obilnejše. Že nekaj let se vrstijo pozne pozebe in tudi letos je bilo tako,« je dejal Marko.

Konec leta 2018 je čebelarstvo prešlo na celotno družino Ferenčak. Formalno je zdaj pisano na brata Jožeta, poleg že omenjene bratske trojice pa pri delu, ki ga je še posebej veliko, ko točijo med, pregledujejo čebele ali kuhajo vosek, sodelujejo še četrti brat Filip, sestra Metka in mama Marija. Seveda ne smemo pozabiti še na soproge, čebelarski podmladek pa trenutno šteje tudi že enajst članov. »V sodelovanju je moč,« je poudaril Marko.

IZPADLA AKACIJEVA PAŠA

Če je letina normalna, pridelajo šest sort medu. Kako bo letos, Marko v tem trenutku težko oceni. Za njimi je že cvetlična paša in prvo točenje medu, žal pa je drugo leto zapored zaradi pozne pozebe izpadla akacijeva paša, ki je navadno najobilnejša. »Zdaj bi morali točiti akacijev med, mi pa smo čebele že premaknili na gozdne paše na Logaško planoto, vmes pa bomo, če bo vse normalno 'lovili' še kostanjevo in lipovo pašo, to zadnjo vse do Kobarida.«

Ferenčakovi imajo dva tovornjaka s fiksnimi AŽ-panji, dva manjša čebelnjaka premikajo z osebnim vozilom, doma pa imajo še dva čebelnjaka. Po Sloveniji imajo sicer dogovorjenih 17 lokacij, kjer pasejo svoje čebele, in za vse pridobljena dovoljenja tako od lastnika zemljišča, čebelarskega društva, ki je na tem območju, in veterine. Poleg že omenjene Logaške planote čebele vozijo še na Javornike, Notranjsko, Kočevski rog, Kozjanski narodni park in Gorjance.

VEČINO PRODAJO DOMA

»Letos bomo težko zagotovili vse vrste medu, ki jih, če služi vreme, pridelamo pri nas. V naši ponudbi so sicer cvetlični, akacijev, lipov, kostanjev, gozdni in hojev med, med drugimi izdelki pa propolis, cvetni prah in medene pijače, kot so medica, medeni liker in peneča medica. Te še ni v prodaji, smo pa začeli tudi s svečami in kozmetiko. Izdelujemo tudi zmes medu, cvetnega prahu, propolisa in matičnega mlečka, ki smo jo poimenovali Apivital. Gre za povsem naš produkt, je prijetnega okusa in ga lahko uživajo tudi otroci za dvig odpornosti v zimskih mesecih. Pri družinah se je zelo dobro prijel,« je pojasnil Marko.

Trenutno imajo na zalogi le dve vrsti medu. Tega sicer nikoli ne odkupujejo pri kakšnem drugem čebelarju, tako da prodajajo le svojega. Večino, od 80 do 90 odstotkov, ga doma prodajo prijateljem in zvestim strankam, ki se vračajo iz leta v leto, z njim pa zalagajo tudi nekaj manjših trgovin, kjer želijo, kot je dejal Marko, imeti res pristen in kakovosten med. Med njimi sta denimo tudi Stari most v Novem mestu in Mestna hiša v Brežicah. »Da smo na pravi poti, potrjujejo tudi številna priznanja in medalje, ki smo jih dobili na tekmovanjih in ocenjevanjih,« ponosno dodaja Marko.

POMEMBNO JE IZOBRAŽEVANJE

Marko Ferenčak, ki je tudi predsednik Čebelarskega društva Brežice, to je z 20 člani med manjšimi, poudarja pomen izobraževanja in znanja pri vseh korakih čebelarjenja. »Danes se čebelar spoprijema z ekstremnimi vremenskimi situacijami, boleznimi, virusi in zajedavci, med katerimi prednjači varoja. Vsak čebelar se mora dobro podučiti, kako jo tretirati, da lahko na koncu po uporabi sredstev še vedno govorimo o zdravi hrani, kar med tudi je. Če čebelar nima potrebnega znanja in ne obvlada svojega posla, potem lahko bolezen kaj hitro pride tudi do njegovih čebel. Čebele brez paše namreč stikajo tudi po sosednjih panjih in čebelnjakih,« je menil.

Za med pa ne gre le med, ampak tudi Ferenčakove čebele. »Slovenija velja za čisto državo, zato je naša kranjska sivka, ki velja tudi za marljivo in prijazno čebelo, cenjena in zaželena tudi v državah, kjer jih zaradi onesnaženosti sami nimajo. Zato, ko so letine slabe, raje del čebel, da ne zrojijo, vzamemo iz panja in prodamo, predvsem v Francijo. En paket, gre za poseben zaboj, vsebuje kilogram in pol čebel, letno pa jih skupaj pripravimo okoli sto,« je še pojasnil Ferenčak.

Članek je bil objavljen v 22. številki Dolenjskega lista 28. maja 2020

M. Žnidaršič, foto: arhiv družine Ferenčak

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava