DL: Sergej Drakulić - Prvič, a že presenetil z uspehom

10.11.2019 | 14:30

Sergej Drakulić s priznanji, ki jih je prinesel iz Beograda. (Foto: M. B. J.)

Črnomaljski gimnazijec Sergej Drakulić, ki se je v Beogradu udeležil mednarodne konference mladih znanstvenikov ICYSS, ki je bilo njegovo prvo večje tekmovanje, se je vrnil z zlato medaljo in s priznanjem za plakat – O nezgrajeni progi

Od 21. do 26. avgusta je bilo v Beogradu mednarodno tekmovanje iz družboslovja, tj. iz zgodovine, geografije, sociologije, psihologije in iz ekonomije. Svoje raziskovalne naloge je predstavilo tudi šest članov slovenske ekipe, med katerimi pa je bil le eden z območja, ki ga pokriva Dolenjski list, in sicer Sergej Drakulić, ki je pred nekaj dnevi začel obiskovati 4. letnik gimnazije Srednje šole Črnomelj.

Slovenski tekmovalci so se odlično odrezali, saj so za predstavitve raziskovalnih nalog prejeli tri zlate in dve bronasti medalji. S tem so se Slovenci skupaj s Srbi in z Malezijci uvrstili v sam svetovni vrh. Sergej je bil med dobitniki zlatih priznanj, prejel pa je še priznanje za predstavitev plakata. A ko je šel na mednarodno tekmovanje, ki je bilo njegovo prvo večje tekmovanje sploh, ni imel nikakršnih posebnih pričakovanj. »Zato sem bil še toliko bolj presenečen. Profesorica zgodovine in geografije na naši šoli Vesna Fabjan, ki nas je spremljala in ki je članica mednarodne žirije ICYSSS, je povedala, da sem precej navdušil žirijo. V angleščini sem predstavil nalogo s področja zgodovine z naslovom Nedokončana proga Črnomelj–Vrbovsko in odgovarjal na vprašanja članov komisije,« pravi. Pri tem je Sergej pokazal precejšnjo mero poznavanja obravnavane in širše tematike, bil atraktiven in suveren.

Kako to, da se je Drakulić lotil raziskovalne naloge, in to prav železnice? »Ljubezen do vlakov in vsega, kar je povezano z njimi, se je začela, ko sem pri letu in pol dobil prvi vlak. Igračo, seveda, zdaj pa imam že bogato zbirko. Prof. Fabjanova nam je v 2. letniku predlagala, da bi pripravili kakšno raziskovalno nalogo. Najprej sem se nameraval lotiti raziskavanja ozkotirnih prog po Beli krajini, a sem ugotovil, da je ohranjene zelo malo literature. Potem mi je profesorica predlagala, da bi se lotil pisanja o nezgrajeni progi med Črnomljem in Vrbovskim. Ko sem se od 4. razreda osnovne šole z vlakom vozil iz Metlike v Črnomelj na plesne vaje, sem se spraševal, zakaj je tik pred Črnomljem nadvoz nad cesto, če pa ni proge. In tako sem se lotil iskanja odgovorov na to uganko,« pove Sergej, ki je sicer razpet med Metliko in Liješćem na obrobju hrvaškega Žemberka.

Drakulić se je povezal z metliškim rojakom dr. Božidarjem Flajšmanom; on mu je predlagal, da naj se za pomoč, informacije in za iskanje literature obrne na dr. Tadeja Brateta. »Tudi o tej progi ni več veliko literature. Verjetno so jo uničili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Gradnjo so začeli načrtovati takoj po prvi svetovni vojni, dela pa so začeli v Črnomlju in na Vrbovskem junija 1939. V Črnomlju so porušili 13 objektov, večinoma hlevov in kozolcev. V Sloveniji so naredili nasipe, poslopja, mostove, nadvoze in tako do začetka druge svetovne vojne opravili 47 odst. del. Na Hrvaškem pa so opravili 30 odst. del, ker je bil zahtevnejši teren. Zvrtali so več kot 2.200 metrov dolg predor in že obzidali portal, prav tako so zvrtali drugi, nekoliko krajši predor, za tretjega pa nisem našel podatkov. Med drugo svetovno vojno so bili v Neodvisni državi Hrvaški proti gradnji železnice, ki bi se navezala na progo Zagreb–Reka, Italijani, ki so okupirali Belo krajino, pa so ves material odpeljali z gradbišča. Po drugi svetovni vojni so sicer nameravali končati gradnjo proge, ki so jo načrtovali v kraljevini, a za to ni bilo zanimanja. V dostopni literaturi je proga omenjena še leta 1947, po letu 1950 je bilo še nekaj želja, da bi jo zgradili vsaj do Kanižarice za prevoz premoga iz rudnika, a lokalne oblasti za to niso imele posluha,« je Sergej na kratko strnil izsledke več kot leto dni trajajočega raziskovalnega dela.

Zdi se mu prav, da se je lotil raziskave o nezgrajeni progi, saj je njenih ostankov vedno manj. Pravi, da je v nalogi strnil vse informacije, ki mu jih je uspelo najti. »Mogoče jih je še kaj v Beogradu, kjer je bila direkcija Jugoslovanskih železnic. Mogoče se bom kdaj med počitnicami odpravil na to raziskovanje. Mogoče se bom lotil tudi belokranjskih ozkotirnih železnic, za kar je res skrajni čas, dokler je še živ kdo, ki se jih spomni. Razmišljam, da bi v 4. letniku pripravil še eno nalogo, če mi bo, glede na to, da sem maturant, dopuščal čas,« načrtuje Sergej, ki še ne ve natančno, kaj bo študiral, gotovo pa bo študij povezan z železnico.

Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista 5. septembra 2019

M. Bezek Jakše