DL: 10 let KC Primoža Trubarja - Šentjernejski kulturni hram še kako živ

8.11.2019 | 12:00

Kulturni center Primoža Trubarja Šentjernej

Elizabeta Kušljan Gegič

Gojmir Lešnjak - Gojc

Radko Luzar

Lucija Kuntarič

V šentjernejskem kulturnem hramu se trudijo (od leve proti desni): Uroš Vide, Elizabeta Kušljan Gegič, Bojana Janževič in Gašper Bregar.

Vrtičkarji so navdušili.

Program na prireditvi pred kulturnim hramom je poleg znamenitega Šentjernejskega okteta (na sliki s kozarčki rujnega) oblikovalo še veliko pevcev, plesalcev, otrok …

Šentjernejski godbeniki imajo svoje prostore za vajo v kulturnem hramu.

V Šentjerneju so pred desetimi leti na mestu nekdanje stare šole postavili nov, moderen in funkcionalni večnamenski kulturni hram, ki so ga poimenovali Kulturni center Primoža Trubarja. Naložba je bila za občino draga, a pridobitev za kraj velika in nujna.

To je pokazal čas in ob prvem okroglem jubileju, ki so ga proslavili v ponedeljek, 19. avgusta, prav na dan odprtja pred desetimi leti, je bilo veliko veselja in zadovoljstva. Na prireditvi z naslovom O vas govori ta zgodba, pod katero se je podpisala vsestranska kulturnica Lucija Kuntarič, so s sliko, filmom, z besedo in glasbo pokazali presek desetletnega dogajanja v kulturnem domu. Tudi retrospektivno razstavo vseh dogodkov v hramu so pripravili. Iz videnega je mirne duše mogoče reči, da je bila prva desetletka kulturnega centra res bogata.

Kulturni hram je živ – domačini in obiskovalci od drugod vse leto prihajajo na različne dogodke domačih ustvarjalcev in društev pa tudi gostujočih ustvarjalcev. O tem govorijo tudi številke. V desetih letih je blizu 1.500 dogodkov obiskalo prek 230 tisoč obiskovalcev, letno jih pride med 22 in 25 tisoč. »Ob odprtju smo računali na deset tisoč letno, a smo do te številke prišli že v pol leta. Zdaj se je ta številka ustalila. Očitno so ljudje željni dokazati se na našem odru in tudi prisluhniti nastopajočim, kar nas le veseli,« pravi Elizabeta Kušljan Gegič, ki je že od vsega začetka programska vodja kulturnega centra.

DVIG KAKOVOSTI

»Naš kulturni center ljubiteljskim ustvarjalcem zagotavlja profesionalno predstavitev. Prej so naši kulturniki nastopali po gasilskih domovih, v šolskih jedilnicah, gostilnah itn., zdaj pa na velikem odru, s profesionalno osvetlitvijo in z ustreznim ozvočenjem kot profesionalci. Ne delamo nobenih razlik. Vse to od ljubiteljev zahteva resnejše priprave in večjo odgovornost, posledično pa pride do dviga kakovosti. Prav vsak nastopajoči zato napreduje,« pripoveduje Kušljan Gegičeva.

Seveda se trudijo za dober program, da vsebine zase najdejo vse generacije. Že vseh deset let se lahko pohvalijo z gledališkim in otroškim abonmajem.

»Ker je v lokalnem okolju veliko glasbene ponudbe, ustvarjalni so šolarji in vrtičkarji, manjko pa smo zaznali na gledališkem področju – pred leti je bila v Šentjerneju dejavna gledališka skupina –, smo se odločili za gledališki abonma. V začetku smo kombinirali predstave poklicnih in ljubiteljskih gledališč, a naše občinstvo je tako zahtevno, da si tega ne upamo več. Že po dveh letih gostimo le profesionalce,« pravi programska vodja. Od šestih predstav so vse komedije, a to ne pomeni, da gre za neke instantne predstave, ampak vseeno kakovostne, s sporočilom. »Tako nas že maja nekateri obiskovalci sprašujejo, kaj bomo ponudili v novi sezoni,« pravi Kušljan Gegičeva. Med obiskovalci so domačini, prihajajo pa tudi iz trebanjskega, novomeškega in iz posavskega konca in veliko je stalnih.

Kar nekaj podjetij v šentjernejski dolini kupi abonmaje za svoje zaposlene, ne pozabijo pa tudi na brezposelne – če je le prostor, jim v kulturnem centru nudijo brezplačne vstopnice.

V otroškem abonmaju že od začetka kombinirajo različne zvrsti predstav, od lutkovnih, igranih, glasbenih, vedno pa je kakšna tudi z ekovsebino, »saj smo družbeno odgovorni in želimo že najmlajše spodbujati k spoštovanju in varovanju okolja.« Že nekaj časa razmišljajo tudi o glasbenem abonmaju, v katerem bi kombinirali domače in zunanje izvajalce.

Kulturni center je s pestrim programom na slavnostni prireditvi zelo pohvalil tudi govornik, slovenski filmski, gledališki in televizijski igralec Gojmir Lešnjak - Gojc.

»ŽIVA« HIŠA

Kulturni center Primoža Trubarja je res zelo živa hiša. Tako pravi tudi Gašper Bregar, direktor občinskega javnega podjetja Ekološka družba Šentjernej, v okviru katerega center deluje. »Ni praznega kotička. Res smo lahko srečni, da imamo v tako majhnem kraju tako lepo dvorano,« pove in poudari dobro sodelovanje z občino. Poleg velike dvorane, ki so jo poimenovali po Antonu Lesjaku ter premore 316 sedežev in 50 dodatnih, sta na voljo še dve manjši dvorani. Del kulturnega doma je tudi lepo urejena krajevna knjižnica, svoje prostore ima tu šentjernejski oddelek Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta, stalne prostore pa tudi Pihalni orkester Občine Šentjernej, Mešani pevski zbor Vlaste Tavčar, Civilna zaščita idr.

Čeprav je kulturni hram tudi po desetih letih še vedno nov in lep, pa ga je seveda treba redno vzdrževati. Napreduje tehnika, zato veliko dvorano počasi dopolnjujejo s sodobno tehnično opremo, z vpeljavo LED-luči racionalizirajo porabo elektrike itn. Kot pove Kušljan Gegičeva, za center od poletja skrbijo trije redno zaposleni: poleg nje še vzdrževalec in tehnik Uroš Vide ter Bojana Janževič, ki skrbi za čistočo, pomaga na blagajni, pri pogostitvah itn. Oba opravljata še druga dela za EDŠ in občino. Ob dogodkih jim priskoči na pomoč pet hostes. »Smo dobra ekipa, ki se razume in naredi vse, da k nam radi prihajajo nastopajoči in obiskovalci,« pravi programska vodja.

NALOŽBA V LJUDI

In kako je s financiranjem kulturnega centra? Program financirajo iz občinskega proračuna, delež prispevajo uporabniki.

Kot pravi župan Radko Luzar, občino letno stane okoli 80 tisoč evrov, a nazaj dobijo okoli 20 tisočakov DDV-ja. »Kulturni center je bila ena največjih investicij v zgodovini občine, kar se tiče financ. Vedelo se je, da se sam ne bo vzdrževal in bo vedno velik strošek za občino. A ko vidiš vse te dogodke, ki jih pripravljajo, kako kulturni center živi v kraju ter kako ljudi povezuje in združuje, je pomembno, da ga imamo. Raje kak kilometer asfalta manj pa v kulturo, kajti to je investicija v ljudi, v odnose,« pravi župan Luzar, ki se je na prireditvi javno zahvalil prejšnjemu županu Francu Hudoklinu in takratnim svetnikom, da so sprejeli odločitev za gradnjo takšnega kulturnega hrama v Šentjerneju. Župan je programski vodja Elizabeti Kušljan Gegič ob letošnjem Jernejevem namenil županovo priznanje za dolgoletno uspešno vodenje centra.

Ta pa je najzvestejši obiskovalki že vseh deset let, domačinki Slavici Mencin, poklonila manjši Trubarjev kipec.

Članek je bil objavljen v 34. številki Dolenjskega lista 22. avgusta 2019

Besedilo in fotografije: Lidija Markelj