DL: Branko Jurejevčič - Dela za ljudi in med ljudmi

15.12.2018 | 16:00

Po mnogih desetletjih so imeli v belokranjskem Gradcu letos zopet novomašnika – Novo mašo je bral Branko Jurejevčič, ki se je za bogoslužje odločil po tem, ko je bil poldrugo leto že zaposlen

Na prvo službovanje v Metliko Moralo je miniti kar okrog sedem desetletij, da so v Gradcu v Beli krajini spet dobili novomašnika. V začetku letošnjega julija je namreč bral novo mašo Branko Jurejevčič iz Gradca, zadnji novomašnik pred njim pa je bil kmalu po drugi svetovni vojni Mirko Kambič. A zanimivo je, da se Jurejevčič po srednji šoli ni odločil za študij teologije, ampak je to odločitev sprejel, ko je bil že zaposlen.

Branko Jurejevčič je po končani podzemeljski osnovni šoli nadaljeval šolanje na Srednji gostinski šoli v Novem mestu ter na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru. Diplomiral je z nalogo o pripravi kataloga jedi iz belokranjske kuhinje in lokalnih produktov, po diplomi pa je poldrugo leto delal v kuhinji v Splošni bolnišnici Novo mesto. »Že pred odločitvijo za študij teologije sem deloval v župniji Podzemelj. Pri dokončno odločitvi pa se je uskladilo več stvari, tudi obisk Medžugorja. Skratka, sledil sem svojemu notranjemu glasu. Staršem se je v začetku zdela moja odločitev nekoliko čudna, prav tako sorodnikom, a so jo na koncu sprejeli. Sicer pa nisem nič posebnega. Leta 2012, ko sem začel študirati, nas je bilo v 1. letniku v semenišču 15, kar je bila zadnja tako velika generacija. Letos so v 1. letniku le štirje bogoslovci. Od 15 smo bili štirje, ki smo prišli iz službe. Eden od sošolcev se je pri 46 letih odločil za študij teologije, pred tem pa je bil celo podžupan. Spet drugi pa je imel svoje podjetje. Za pravo odločitev torej nikoli ni prepozno. Pride pač čas, ko človek v srcu začuti, da bi bil rad duhovnik za ljudi. Vsak bogoslovec pa ima še med študijem svobodno voljo, da se odloči, ali želi biti duhovnik ali ne. Tudi dva moja sošolca sta si na koncu 5. letnika, le leto pred koncem študija, premislila,« pove Jurejevčič, ki je bil z dekretom dodeljen v domačo dekanijo in 1. avgusta je postal kaplan v metliški župniji.

»Metliška župnija je med večjimi v novomeški škofiji, v soupravi pa ima še župniji Suhor in Radovico. Metličani so odprti kot vsi Belokranjci, včasih pa bi si želel več korajžnega sodelovanja. Župnija je kar živa in dobro sem se že navadil, upam pa, da so se tudi ljudje navadili name,« pravi novi metliški kaplan, ki zatrdi, da se je odločil za duhovništvo, ker je želel delati za ljudi in med ljudmi, ne želi pa graditi kariere in ga ne zanimajo položaji.

Novomašnika spremlja tudi novomašniško geslo, ki je vodilo za njegovo pastoralno delo. Jurejevčič si ga je izbral po psalmu 34: »Pridite, povzdignimo skupaj hvalo gospodu!« »To pomeni, da sem pozval in povabil ljudi, da sodelujemo,« razloži.

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista 11. oktobra 2018

M. Bezek Jakše