DL: Zaposlitveni centri znotraj kmetij

30.9.2018 | 16:50

(Foto: M. L. - S.)

Končal se je leto dni trajajoči projekt Zaposlitvene priložnosti na kmetijah, ki sta ga kot partnerski projekt štirih lokalnih akcijskih skupin (LAS) na območju, ki ga pokriva Dolenjski list, izvajala LAS Dolenjska in Bela krajina ter LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe. V okviru pilotnega projekta so preverjali možnosti za oblikovanje zaposlitvenih centrov znotraj kmetij, pri tem pa ugotovili, da na območju, ki ga pokriva naš časopis, zanimanje in možnosti obstajajo.

»Konec lanskega leta smo začeli animacijske delavnice. Nanje smo povabili najprej kmetije z namenom, da jih seznanimo, kaj zaposlitveni centri so,« pravi Jožica Povše, vodja programa v LAS Dolenjska in Bela krajina; ena izmed njihovih aktivnosti je tudi izvajanje socialnih programov na podeželju. K izvedbi projekta Zaposlitvene priložnosti na kmetijah, ki je bil delno sofinanciran iz sredstev EKSRP, Ukrep 16.9, so pristopili z namenom, da bi se povečala zaposljivost na podeželju. Pri tem pa so v okviru projekta, katerega namen je bil, da se z delavnicami in posebej izobraženimi promotorji informira in spodbudi zainteresirane kmetije za zaposlovanje oseb z manjšimi delovnimi sposobnostmi, za zgled vzeli primer zavoda Grunt – Zavoda za socialno podjetništvo na podeželju iz Komende, ki deluje v okviru Kmetije Zadrgal.

PRIMER ZAVODA GRUNT

»Primer je zanimiv, ker dejansko deluje v praksi,« pravi Jožica Povše. Zaposlitveni center Zavod Grunt je samostojna pravna oseba in od kmetije popolnoma ločena enota, kljub temu pa morata, kot pravi Jožica Povše, obe enoti delovati v popolni simbiozi. To velja, kot pojasnjuje, tudi za lastnika kmetije Matijo Zadrgala in strokovnega vodjo oz. direktorja zaposlitvenega centra Petra Svetino, ki je tudi sicer idejni oče zaposlitvenega centra.

»Zaposlitveni center odkupuje od kmeta krompir in mleko, ki ga pakira in prodaja naprej oz. iz njega izdeluje mlečne izdelke: jogurte, skute, sire, ki jih nato prodaja v trgovinici v sklopu kmetije,« pojasnjuje Jožica Povše in dodaja, da so v zaposlitvenem centru zaposleni invalidi, ki v okviru Zavoda Grunt na kmetiji opravljajo različna kmetijska dela, kot so: delo v hlevu, v gospodarskih poslopjih in na terenu, čiščenje in predelava kmetijskih pridelkov, priprava polizdelkov ter njihova prodaja in distribucija. Zaposleni v zavodu zato prejemajo redno mesečno plačo z vsemi nadomestili. Center se delno financira iz javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada, iz kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, v katerega vplačujejo delodajalci, ki zaposlujejo več kot 20 delavcev, med njimi pa ni nobenega invalida, ter iz lastnih sredstev, ustvarjenih z dopolnilno dejavnostjo.

IZBRALI PO DVE KMETIJI

»Zaposlitvene kmetije v Sloveniji, na katerih so zaposlene osebe z manjšimi delovnimi sposobnostmi, so s svojo uspešnostjo dokazale, da je njihov recept pravi. Na takšnih kmetijah osebe s posebnimi potrebami dobijo zaposlitev, kmetije pa še kako potrebno dodatno pomoč za delo na kmetiji,« pravi Jožica Povše.

Ker so zaposlitveni centri kot organizacijska oblika na kmetijah manj poznani pa zaradi razbijanja stereotipov o delovni nezmožnosti težje zaposljivih oseb, so na delavnicah udeležence seznanili s primerom Zavoda Grunt in tudi s socialno zakonodajo. Na osnovi delavnic in po ogledu posameznih kmetij so na območju vsakega LAS-a izbrali po 6 kmetij, ki so izkazale potrebo po dodatnih zaposlitvah. Pri tem so bili pozorni zlasti na kmetije, na katerih so zaznali potencial za razvoj dopolnilnih dejavnosti ali ki že izvajajo katero izmed dopolnilnih dejavnosti in jo je treba okrepiti. V nadaljevanju pa so nato med njimi izbrali po dve kmetiji, za katere so izdelali poslovni načrt, s pomočjo katerega se bo preverila ideja o oblikovanju zaposlitvenega centra oz. ugotovilo, kot pojasnjuje Jožica Povše, kateri resursi so potrebni, da bo zaposlitveni center zaživel.

Na območju LAS Dolenjska in Bela krajina so izbrali kmetiji Dular iz Novega mesta in Cerjanec iz Krupe v občini Semič, na območju LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe pa Ekološko kmetijo Kocjančič iz Gotenice v občini Kočevje in Ekološko kmetijo Marolt iz Gorenjih Podpoljan v občini Ribnica. Kmetija Dular se ukvarja s pridelavo mleka in bi radi oddajo mleka nadgradili s predelavo, pri čemer bi lahko jogurte, maslo in druge izdelke delali in prodajali v okviru zaposlitvenega centra. Podobno velja tudi za kmetijo Kocjančič, le da se ta s predelavo mleka že ukvarja, radi pa bi jo razširili predvsem z nabavo večjega kotla za pripravo jogurtov. Kmetija Cerjanec, ki ima zelo raznoliko dejavnost, ukvarja pa se predvsem s turistično dejavnostjo, in sicer z namestitvami, bi rada svojo ponudbo razširila še na zeliščarstvo, na Maroltovi kmetiji, ki se ukvarja s pridelavo mleka, pa bi radi posodobili hlev, povečali stalež govedi in začeli predelavo mleka pa tudi ponovno oživili in posodobili žago.

»Ker delo z invalidi zahteva specifična znanja, smo iskali kmetiji, na katerih ima lastnik ali nekdo izmed družinskih članov izkušnje oz. čuti empatijo do sočloveka,« pravi Jožica Povše in dodaja, da na obeh izbranih kmetijah na območju njihovega LAS-a takšne ljudi imajo ter da je to pri izbiri obeh kmetij tudi prevladalo. Na Kočevsko-Ribniškem pa so, kot pravi projektni vodja Primož Pahor iz LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, gledali predvsem na velikost kmetij in njihovo zmožnost ter pripravljenost, da dodatno zaposlijo težje zaposljive. Drugi pomemben vidik pri izboru kmetij pa je bil, kot pravi Pahor, da imajo mlade naslednike z ustrezno izobrazbo, kar obe izbrani kmetiji na območju LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe imata. Poleg tega, da je zelo pomembno, da zaposlitveni center, ki mora imeti zaposlenih najmanj pet invalidnih oseb, vodi nekdo, ki ima čut za sočloveka, mora imeti vodja, kot pravi Pahor, tudi visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo.

PROMOTORJI

Poleg poslovnega načrta, ki so ga pripravili izbranim kmetijam, so v okviru projekta pripravili tudi priročnik, ki lahko služi kot vodilo kmetom, ki bi se odločili, da znotraj njihove kmetije zaživi zaposlitveni center, na kaj vse morajo biti pri tem pozorni. »Predstavili pa smo jim tudi možnosti za pridobitev sredstev,« pravi Jožica Povše in dodaja, da lahko za nakup opreme sredstva pridobijo iz programa razvoja podeželja, posebnega ukrepa diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, manjša sredstva pa tudi iz CLLD. Sicer pa so v okviru projekta za območje vsakega izmed sodelujočih LAS-ov izobrazili po tri promotorje zaposlitvenih priložnosti. Ti bodo v pomoč izbranim kmetijam, če se bodo odločile za sodelovanje z zaposlitvenim centrom, ki bi bil lahko, kot pravi Pahor, tudi eden za več kmetij, z nasveti pa bodo pomagali tudi tistim, ki bi se pozneje odločili za to pot.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista 12. julija 2018

Mojca Leskovšek – Svete