DL: Cepljenje proti ošpicam - Dva odmerka zagotavljata doživljenjsko zaščito

23.4.2018 | 14:45

Foto: arhiv Svet24

Foto: arhiv Svet24

Precepljenost se v zadnjih letih znižuje – So starejši, ki so se cepili pred mnogimi leti, še zaščiteni? – Polemike glede varnosti cepiv – Vse več ljudi se cepi proti gripi

Ošpice, ki so nekoč veljale za skorajda izkoreninjeno bolezen v Evropi, se spet množično pojavljajo v nekaterih evropskih državah. V zadnjih letih je bilo največ obolelih v Romuniji in Italiji, nedavno pa je v Srbiji za posledicami te nalezljive bolezni umrla 21-letna ženska. Novi pojavi ošpic naj bi bili posledica vedno manjše precepljenosti, ki tudi v Sloveniji v zadnjih letih pada.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bila za šolsko leto 2012/13 precepljenost otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam 96-odstotna, v šolskem letu 2016/17 pa 94,2-odstotna. O kolektivni zaščiti govorimo, ko je cepljenih 95 odstotkov populacije, in če precepljenost pade pod to mejo, je zaščita populacije slabša. V primeru pojava ošpic ima virus več možnosti za širjenje in bolezen se prenaša na dovzetne. Kot lahko preberemo na spletni strani NIJZ, so se pred uvedbo cepljenja pojavljale epidemije ošpic na 2 do 5 let in so trajale 3 do 4 mesece. V Sloveniji so bile ošpice dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen. Od leta 1968, ko smo pri nas uvedli obvezno cepljenje, pa je število zbolelih za to bolezen začelo upadati. »Zadnja epidemija ošpic pri nas je bila v letih 1994/95, v zadnjem času pa beležimo le še posamične uvožene primere bolezni, ki povzročijo nekaj sekundarnih primerov,« so zapisali.

Na začetku leta je v javnosti precej odmevala novica, da je z ošpicami okužena odrasla oseba svojega otroka spremljala na Pediatrično kliniko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in pri tem prišla v stik z okoli 250 ljudmi. Ošpice so zelo nalezljive in zato osebe, ki pridejo v stik z obolelim, lahko zbolijo, če proti njim niso ustrezno zaščitene, poudarjajo na NIJZ. Zato so bili v skrbeh predvsem nekateri starejši, ki ne vedo, ali so bili v mladosti sploh cepljeni, oz. so bili cepljeni pred mnogimi leti, zato, kot sami menijo, niso več zaščiteni.

Na nacionalnem inštitutu so pojasnili, da so ljudje zaščiteni, če so ošpice preboleli, če so bili cepljeni z dvema odmerkoma ali če so bili rojeni pred letom 1960. Za slednje namreč velja, da so ošpice preboleli in cepljenje ni potrebno. »Cepljenje proti ošpicam so uvedli leta 1968. Drugi odmerek je bil v državni program cepljenja uveden leta 1974. Če ste cepljeni po programu z dvema odmerkoma, ste pred boleznijo predvidoma zaščiteni,« pravijo na NIJZ. Nekateri, zlasti starejši se vseeno nagibajo, da bi se preventivno še enkrat cepili, a na NIJZ odgovarjajo, da poživitveni odmerki niso potrebni, če so bili cepljeni po shemi, ki je pri posameznem cepivu določena. A za starejše nad 65 let priporočajo, da se ponovno cepijo proti gripi, pnevmokoknim okužbam, tetanusu in klopnemu meningoencefalitisu.

VARNOST CEPIV

V Sloveniji je sicer še vedno zelo razširjeno negativno vzdušje proti cepljenju. V javnosti potekajo številne polemike predvsem glede varnosti cepiv in njihovih stranskih učinkov. Vse več staršev se zato odloča, da svojih otrok ne bodo cepili, čeprav jim za to grozi kazen tudi do 1.000 evrov. »V splošnem velja, da noben farmakološki pripravek, vključno s cepivi, ni 100-odstotno varen. Vendar pa morajo vsa cepiva, ki so na voljo v Sloveniji, ustrezati varnostnim zahtevam, ki jih določata Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke in Evropska agencija za zdravila. Preden cepiva dobijo dovoljenje za množično uporabo, morajo proizvajalci z raziskavami, ki lahko trajajo več let, dokazati njihovo varnost in učinkovitost,« o varnosti cepiv odgovarjajo na nacionalnem inštitutu. Povprašali smo jih tudi, kako lahko preverimo, ali smo bili cepljeni, če nimamo cepilne knjižice. Najlažje je pogledati v zdravstveni karton, odgovarjajo in dodajajo, da v nekaterih posebnih primerih, ko ne moremo opraviti manjkajočih cepljenj zaradi zdravstvenega stanja, lahko z laboratorijsko preiskavo dokazujemo prisotnost specifičnih protiteles (imunoglobuline) pri nekaterih nalezljivih boleznih. Testiranja za nekatere nalezljive bolezni izvajajo v Ljubljani, Kranju in Mariboru. Na NIJZ poudarjajo, da morajo biti pri cepljenju proti nalezljivim boleznim še posebno pozorne nosečnice. »Lahko se cepijo, vendar le s cepivi, ki so 'mrtva cepiva'. Ne smejo se cepiti s cepivi, ki vsebujejo žive oslabljene povzročitelje, kar pomeni, da ne smejo biti cepljene proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam.«

PORAST CEPLJENJ PROTI GRIPI

Nekateri, ki tega še niso storili, se bodo v teh dneh cepili proti gripi. Število obolenj za to zelo nalezljivo boleznijo vrhunec običajno doseže januarja ali februarja. Tovrstno cepljenje na NIJZ priporočajo vsem, ki niso nanj alergični, še posebej pa rizičnim in izpostavljenim skupinam. Gripa je namreč še posebej nevarna starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom, osebam z izrazito povečano telesno težo, majhnim otrokom (od šestih mesecev do drugega leta starosti) in nosečnicam. Cepljenje se močno priporoča tudi njihovim družinskim članom, da virusa ne zanesejo v domače okolje, saj bi ob prebolevanju ogrožali svojca, ki ima težave z zdravjem. Kot pravi Marta Košir, dr. med., iz novomeške enote NIJZ, se je letos interes za cepljenje proti gripi znatno povečal. »Naročene so bile dodatne količine cepiva, ki jih pričakujemo v kratkem. Nekaj malega ga imamo v naši ambulanti trenutno še na voljo,« pravi Koširjeva in dodaja, da za cepljenje proti gripi še ni prepozno. A pri tem poudarja, da se zaščita ustvari v tednu ali dveh po cepljenju, zato je v tem času okužba še vedno možna.

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista 25. januarja 2018

Rok Nose

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava