Država jih je dala v žično ograjo, Evropa ponuja sodobne tehnologije

22.4.2018 | 16:00

Občina brez trgovine in gostilne, z vasmi, kjer še ni elektrike, vode in asfalta, turistično le zmore - Pred stot leti je v Kostelu živelo tri tisoč duš, danes pa jih je manj kot 700

Tako kot so zmogli glave dati v kup pri ustanovitvi občine leta 1999 člani Kostelskega društva, ki združuje domačine, vselej zveste rodni grudi, in one, ki so pred več desetletji odšli zdoma, enotnost danes potrebujejo morda še bolj kot pred dvajsetimi leti. Da bi razvoj kraja, ki je v zadnjih letih, kot je dejal predsednik društva Valentin Južnič, obstal, bodo Kostelci poleg ohranjanja jezikovnega in kulturnega izročila pokrajine ter organizacije prireditev in različnih družabnih srečanj zagotovo zmogli zbrati »razumne ljudi, z izkušnjami in idejami, za nove izzive. Drugače se nam slabo piše,« je poudaril Južnič na okrogli mizi Pametne vasi ob Kolpi - nove tehnologije in koncepti za ohranitev podeželja, ki je v šolsko telovadnico pri Fari privabil okoli sto duš vzdolž mejne reke, od hrvaškega Prezida do Poljanske doline in evropskega poslanca Franca Bogoviča. Slednji je septembra lani skupaj z madžarskim kolegom Tiborjem Szanyijem evropski parlament prepričal, da je potrdil pripravljalni ukrep v višini 3,3 milijona evrov, ki bo namenjen razvoju pametnih rešitev za evropsko podeželje. Med desetimi državami bo lahko na svoj kos pogače računala tudi Slovenija. Bogovič je razložil, da želijo narediti konzorcij, ki naj bi bil nosilni partner v projektu, zaključek pripravljalnega ukrepa, predvidoma ob koncu prihodnjega leta, pa bo izhodišče komisiji za financiranje iz evropskih skladov po letu 2021. A pot do črpanja denarja ne bo nič lahka, saj bo treba bruseljske uradnike tehtno prepričati s programskimi dokumenti in operativnimi načrti. Že okrogle mize in še posebej kasnejši postopki so (bodo) spodbuda predvsem občinam in gospodarstvu, da bodo znali pripraviti razpise, na katerih smo se doslej večkrat pokazali kot slabi učenci.

»Gre za novo razvojno paradigmo, s katero želimo spodbujati razmišljanje, da so za poseljenost podeželja, ki se žal neusmiljeno prazni, najbolj potrebna nova delovna mesta,» je poudari Bogovič. Možnosti za to je vedno manj v osnovni kmetijski dejavnosti, zato je prepletanje kmetijstva z drugimi poklici na podeželju neizogibno. Tudi s tistim, ki so povezani s socialo. Zakaj denimo ne bi starejšim pomoč nudili na domu in jim pomagali pri večji mobilnosti. Izzivov je torej veliko, predvsem si želimo, da Slovenija v sodobnem času postane tehnološko vodeča v razvoju podeželja preko digitalizacije in avtomatizacije, saj bi (tudi) tako ustavili izseljevanje in propad podjetij, kmetij, obrtnikov.

Južnič kot pobudnik okrogle mize upa, da bodo Kostel in sosedni kraji zraven v tem projektu, zmanjševanje digitalnega prepada med mestnim in podeželskim območjem pa bi slednjim dalo veter v hrbet. »V pričakovanju tega sem se iz Ljubljane vrnil v Slavski Laz, od koder so moji starši. Pri tem je zagotovo odtehtalo tudi to, da so ti kraji v mnogočem lepši od Ljubljane. Malo egozima ne škodi, a ne. Z družico sva se lotila tudi kmetovanja, načrt imam nuditi storitve podjetnikom, ki niso cenovno občutljivi,» je dejal marketinški guru Aleš Lisac.

Šibkost širokopasovnih povezav ne tepe le Kostelce, ki se zavedajo pomembnosti novih tehnologij, ampak krajev nedaleč od njih. »Smo peta generacija Kovačevih, ki je že od leta 1892 vpeta v gostilniško dejavnost. Nekoč so bile v deželi Petra Klepca tri gostilne, že dolgo smo v dolini le mi. Uspelo nam je, ker sledimo času in izzivom. Danes se ponašamo tudi s hotelom in športnim centrom, a smo zelo podhranjeni s širokopasovnimi povezavami, ki so, to lahko rečem, tudi za naše uporabnike prava mora,» je težavo odstrla Alenka Kovač. Kostelci veliko stavijo na mirne tehnologije in turizem. Vse več nočitvenih zmogljivosti, urejene turistične kmetije in gastronomska ponudba so kazalci, da se to podeželje, ki je v celoti v območju Nature 2000, redko poseljena občina pa najbolj gozdnata v Sloveniji, pokončno upira. Tudi do Ljubljane, ki je z namestitvijo panelne žične ograje kraju odvzela najbolj žlahtno, turistično dejavnost. Od njih je odrezala eno najlepših rek, Kolpo. Da bi se Kostelci v njej namakali, morajo v korito stopiti na hrvaški strani. »Vse lepo in prav. A zavedati se morate, da pri nas nimamo gostilne in trgovine, vas Drežnica in Rake so brez elektrike, v Srobotniku ni vode, nekaj vasi je brez asfalta. Za razvoj potrebujemo ravno to,« je bilo slišati drugačno mnenje na okrogli mizi.

M. G.