DL: Tovornjake bi parkiral v coni, ne v vasi

18.4.2018 | 14:45

Lušinovi tovornjaki

Lušinovi tovornjaki

Franci Lušina

Franci Lušina

Poskrbeti za parkiranje 34 dolgih in težkih kamionov ni enostavno.

Poskrbeti za parkiranje 34 dolgih in težkih kamionov ni enostavno.

Avtoprevozništvo Lušina iz Bele Cerkve ima že vrsto let težave s parkiranjem svojih vozil – Za 34 tovornjakov najema parkirišča tudi drugod – V bodoči coni v Kronovem za parkirišča nakupil zemljišča, a zaradi zapletov s ceno vse stoji – »Če cone ne bo, sem oškodovan« – Postavil bi še črpalko in pralnico

Načrtovana turistično-storitvena gospodarska cona v Dolenjem Kronovem, za katero je občinski podrobni prostorski načrt šmarješki občinski svet že zdavnaj sprejel, stoji. Zataknilo se je pri komasaciji parcel, glavna razhajanja pa so v ceni zemljišč.

Kot poudarja šmarješka županja Bernardka Krnc, se z zastojem cone dela občini velika gospodarska škoda, prizadeti pa so tudi podjetniki, ki so v coni že kupili zemljišča, a svoje dejavnosti zdaj ne morejo uresničiti.

Eden od takih je samostojni podjetnik Franci Lušina iz Bele Cerkve, kjer ima tudi sedež svojega avtoprevozništva. Njegovo transportno podjetje, ki se ukvarja z mednarodnim cestnim prevozom, šoferji pa vozijo razne dele, kovino in vozila v tujino za pomembna podjetja, kot so novomeški Revoz, Adria, TPV, Vipap Videm Krško itd., ima že mnogo let velike težave s parkiranjem svojih vozil. Trajno rešitev je zato videl prav v ureditvi parkirišč v bodoči coni Kronovo.

KAM S 34 KAMIONI?

»Cona ima idealno lokacijo ob avtocesti, zato sem tu postopoma, v nekaj letih, odkar se pripravlja cona, kupil okrog 15 tisoč kvadratnih metrov zemljišč. Nisem si predstavljal, da se bo vse zakompliciralo, a kot je videti, je bila to morda investicija v prazno,« razočarano ugotavlja Lušina, ki pa je vseeno še vedno optimist. V coni načrtuje tudi izgradnjo bencinske črpalke ter pralnice za kamione, ki bi bili odprti 24 ur na dan, to pa bi bila pridobitev tudi za vse krajane in druge.

Franci Lušina, po poklicu strojni tehnik gradbene mehanizacije, je s prevozi začel že leta 1985, najprej z enim tovornjakom. Petnajst let je vozil sam, po Sloveniji in v tujino, a kot pravi Lušina, »delo se je odpiralo, priložnosti so se ponujale in počasi sem širil svojo dejavnost«. Danes ima 34 kamionov, od vlačilcev s ponjavami do platonarjev ter cisterne za mleko, zaposlenih pa je okrog 35 delavcev, v glavnem šoferjev. Ne manjkata niti dva mehanika, saj ima Lušina doma tudi svojo avtomehanično delavnico in pralnico – pri tako številnih vozilih je to še kako racionalna poteza. Vozni park je treba vzdrževati in tudi menjati, kar pomeni vsako leto kupiti tri do štiri nove tovornjake, ki seveda niso poceni. Eden stane najmanj dvesto tisoč evrov. Vozila tako na sedežu podjetja v Beli Cerkvi sami servisirajo in popravljajo, menjajo gume ter seveda tudi čistijo.

PARKIRIŠČA TUDI V NAJEMU

Kot pravi naš sogovornik, je parkiranje njihov večen problem, saj so njegova vozila velika od deset do skoraj 19 metrov, naložena s tovorom celo 21 metrov, težka pa lahko tudi do 40 ton. Najprej je uporabljal domače dvorišče in lastno zemljišče čez cesto, a je to kmalu postalo premalo. Pod Belo Cerkvijo si je, ravno tako na svoji zemlji, uredil in ogradil parkirišče za nekaj vozil, na koncu pa mu ni preostalo drugega, kot da parkirišča še najame: v novomeškem BTC-ju, na Cikavi in v Brežicah. Mesečno tako za to plačuje med dva do tri tisoč evrov. Tega stroška bi se z novo cono v Kronovem seveda znebil.

Zaradi neurejenih parkirišč za svoje tovornjake je Lušina v zadnjih letih plačal že tudi nekaj kazni, še zlasti so ga inšpektorji obiskovali pred leti. »Vsake pol leta so prišli in mi pisali kazni. Te niso majhne, od 800 do 1.500 evrov,« se spominja in dodaja, da se je res vsa leta trudil in iskal rešitve. »Tudi zato mislim, da so imeli krajani razumevanje za mojo dejavnost, in nekako živimo v sožitju. Ne gre pozabiti, da je Bela Cerkev majhen kraj, strnjeno naselje in tovornjaki blizu hiš so marsikomu moteči,« prizna Lušina, ki pa obenem tudi pove, da je vedno po svojih močeh podpiral delovanje domačih društev.

Kot lokalpatriot si želi, da občini uspe s komasacijo zemljišč v bodoči coni in da parkirišča za svoj vozni park vzpostavi v Kronovem. »Če pa do tega v nekem doglednem času ne bo prišlo, vsaj v enem letu, se bom seveda ozrl naokrog in prostor našel v kaki sosednji občini, npr. v škocjanski. A tega si res ne želim. Poleg vsega bom v načrtovani coni, če ne bo z njo nič, izgubil veliko denarja, ki sem ga že vložil,« pove Franci Lušina in doda, da je za premostitev problema občino nedavno zaprosil za dovoljenje, da začasno razširi svoje parkirišče pod Belo Cerkvijo.

ZEMLJIŠČA SPET KMETIJSKA?

Županja Krnc upa, da bodo cono, na kateri temelji gospodarski razvoj občine, le rešili, saj so vanjo ne nazadnje že veliko vložili – nemalo denarja ter veliko let časa in truda –, a lastniki po njenem mnenju nedvomno zahtevajo previsoko ceno za zemljišča. Njihova cenitev, ki jo je ravno tako opravil sodno zaprisežen cenilec, je skoraj petkrat višja od občinskega cenilca in po mnenju županje nerealna. »V Mirni Peči prodajajo meter komunalno opremljenega zemljišča po 40 evrov, v Novem mestu po 45 evrov, v Škocjanu še manj,« je podkrepila svoje mnenje in poudarila, da je zaradi neuspele komasacije (do takrat so zemljišča navadne njive) padla v vodo možnost, da bi občina na lanskem razpisu gospodarskega ministrstva za ureditev cone in odkup zemljišč pridobila do 90 odstotkov nepovratnih sredstev. Pravzaprav je občina po besedah direktorja občinske uprave Tomaža Ramovša izgubila dve taki priložnosti.

Če se čim prej ne bo nič premaknilo, bo občinski svet moral najti neke druge rešitve. Morda bo celo uresničil svoj lanski junijski sklep, da se spremeni namenska raba zemljišč v bodoči coni, kar pomeni, da bodo zemljišča s spremembami OPN spet spremenili v kmetijska, saj občina gotovo ni zainteresirana, da ima maso nepozidanih zemljišč. Kot pojasni Ramovš, so v postopku spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta »in kaj več bo znanega, ko bo dokument javno razgrnjen, na gospodarskem ministrstvu pa sestanek še usklajujemo. Glede nove cenitve se še nismo odločili.«

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista 25. januarja 2018

Besedilo in fotografiji: L. Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava