Branju prijazna občina s podporo Vlaste Nussdorfer

18.4.2018 | 08:50

Branju prijazna občina s podporo Vlaste Nussdorfer

Za natečaj Branju prijazna občina, ki so ga razpisali Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije so občine ponovno pokazale veliko zanimanje. Na Ministrstvu za kulturo RS je 17. aprila potekala predstavitev razpisne dokumentacije in razpisnih kriterijev natečaja ter predstavitev dobrih praks, ki so jih predstavile Občina Hrastnik, Občina Prevalje, Občina Škofja Loka in Občina Velike Lašče, ki so bile lani med 18 občinami, ki so pridobile naziv. Na javnem natečaju, ki je nastal z namenom spodbuditi občine k pripravi in izvajanju ukrepov za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture, se bodo občine lahko do 30. oktobra 2018 že drugič potegovale za naziv ″Branju prijazna občina″.

Vesna Horžen, predsednica Združenja knjižnice in vodja komisije za oceno prijav poudarila: ″Naša vizija je, da bi vse občine postale branju prijazne. Zelo smo zadovoljni z odzivom občin in tudi zato želimo, da se dobre prakse širijo naprej, saj s tem omogoča boljše prijave in prakse tudi v letošnjem letu. Bralna pismenost in bralna kultura sta v današnjih družbenih razmerah za človeka izjemno pomembni aktivnosti, ki pa nista samoumevni, zato jima je potrebno s strani vsej oblik organiziranosti družbe posvečati veliko pozornosti, ki jo je potrebno ves čas nadgrajevati. Strokovnjaki so ugotovili, da se ljudem, ki so bralno pismeni podaljša življenjska doba za 26 let. Digitalna doba, ki jo živimo, ne dopušča empatije. Sposobnost branja in bralna kultura empatijo ohranjata in razvijata.″

Podporo projektu je izkazal tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Ob tem je povedala: ″Ko še nisem znala brati, sem predvsem poslušala in si skušala slišano zapomniti. Ko sem spoznala črke, je bilo branje sprva počasno in mukotrpno, z vsako prebrano besedo pa se mi je kot otroku odpiral nov svet. Velik, neznan, poln modrosti in učenosti. Spominjam se številnih daril, a zagotovo so bila najtrajnejša in najimenitnejša prav knjige. Ko so začeli govoriti o elektronskih knjigah, sem se globoko zamislila. Osebno bi obžalovala osebni stik s knjigo pa tudi uporabo svinčnika, s katerim zgolj sebi kdaj še kaj napišem, pripišem, označim. Kaj bi z vsemi lepimi kazalkami, ki označujejo prebrano od neprebranega? Z veseljem ugotavljam, da malčkom starši še vedno radi berejo, z njimi odhajajo v knjižnice, ki jih kasneje obiskujejo sami, mnogo knjig pa jim kljub spremenjenim časom, kjer so precej prostora zasedle elektronske naprave, še vedno podarjamo. S tem širimo njihov miselni svet in jim pomagamo, da ostane globok, ne hiter in površen. S knjigami približamo otrokom izkušnje, ki jih ne morejo ujeti v hitrem tempu zgolj elektronskih komunikacij. Omogočamo jim, da spoznajo intimno doživljanje prebranega in sledijo svojemu tempu brez pritiskov zunanjosti. Krepimo njihovo domišljijo namesto, da jim vsako podobo izdelano položimo na pladenj. Ob knjigi si lahko vzamejo čas za razmislek in dvom. S tem pa se vzgajajo v kritične ljudi s širokim pogledom, tudi čez plot, in objemom, ki sprejema. Branje povezuje in daje občutek varnosti. Z branjem knjig raste prepotrebna bralna kultura naroda, ki bi ga brez tega "pobralo". Vsak dan moramo govoriti o lepoti zapisane besede, jo negovati in veliko brati. Samo tako lahko ohranjamo obstoj naroda in bogatimo našega osebnega.″

Združenje splošnih knjižnic

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava