Nekemične zasvojenosti – predavanje dr. Sanje Rozman

24.3.2018 | 16:00

Zasvojenost je bolezen, za katero je značilno ponavljajoče se škodljivo vedenje – omamljanje. Ocenjujejo, da vsaj 10 odstotkov ljudi v svojem življenju postane zasvojenih z nečim, pogosto z več kot enim sredstvom. Ta številka že sama zase ni nizka, če pa k temu prištejemo še cele družine, ki zaradi tega trpijo, število trpečih skokovito poraste. Pridobljene informacije so pri nas vzbudile zanimanje in ker smo o tem želeli zvedeti še kaj več, smo se v Brežicah v sklopu projekta Večgeneracijski center Posavje, ob podpori Občine Brežice, odločili, da medse povabimo dr. Sanjo Rozman, zdravnico, psihoterapevtko, avtorico knjig s področja zasvojenosti ter ustanoviteljico društva Sprememba v srcu.

Izvedeli smo, da poleg bolj znanih kemičnih odvisnosti, obstajajo tudi nekemične zasvojenosti, kamor se uvrščajo odvisnost od odnosov, motnje hranjenja, zasvojenost s seksualnostjo, internetom, romantičnim sanjarjenjem, telesno aktivnostjo, delom, hazardiranjem, duhovnostjo, tveganim podjetništvom, kompulzivnim trošenjem denarja in zadolževanjem, nakupovanjem … Posledice nekemičnih odvisnosti so ravno tako hude kot pri kemičnih, le da je manj telesnih komplikacij, ki jih povzročajo strupeni učinki droge na telo, kontrola nekemičnih odvisnosti pa je celo težja, saj se zasvojenec omami samo s tem, da se zasanja. Človek ima v osrednjem živčevju vir nevropeptidov, ki vplivajo na spremembo stanja zavesti podobno kot »droge« (zmanjšanje bolečine, vzburjenje). Z določenimi postopki in rituali lahko posameznik izzove povečano izločanje endorfinov in ravno zloraba postopka s katerim se je oseba naučila sprožati notranje mehanizme za omamljanje in analgezijo, predstavlja srž nekemičnih odvisnosti.

Zasvojenost prizadene vsa področja človekovega življenja: telesno, duševno, socialno in duhovno. Odvisnik se te škode zaveda, vendar zaradi izgube nadzora nad svojim vedenjem z omamljanjem ne more prenehati, ne da bi doživel abstinenčno reakcijo. Med ljudmi je še vedno prisotno dolgo zakoreninjeno mišljenje, da imamo vedno možnost izbire in odvisnosti ne priznavamo statusa bolezni. V to zmoto je pred dobrima dvema desetletjema verjela tudi Sanja Rozman, dokler se sama ni soočila z odvisnostjo bližnjega, svojega moža, ki je na igralnih avtomatih zaigral celo premoženje. Prepričana je bila, da bi s svojo pametjo in razsodnostjo lahko predvidel posledice svojih dejanj in si njegova dejanja razlagala celo s tem, da je nima dovolj rad. Moževo odvisnost ji je pomagal razumeti šele terapevt za zdravljenje zasvojenosti, ki ji je razložil, da gre pri možu za bolezensko stanje in da je potrebno zdravljenje. Tekom spremljanja zdravljenja moževe zasvojenosti je spoznala, da je zasvojena tudi sama, in sicer z odnosi. Na poti do ene najbolj znanih terapevtk za zdravljenje odvisnosti se je učila od številnih drugih terapevtov in učiteljev, in vse, kar danes uči druge, je najprej izkusila na lastni koži. Zaradi lastnega izkustva je sposobna globokega sočustvovanja z drugimi zasvojenimi, saj nihče ne more tako dobro pogledati v dušo zasvojenega kot tisti, ki mu je enak.

Gospe dr. Sanji Rozman smo hvaležni za predavanje, s katerim je osvetlila problem, ki še danes marsikdaj velja za tabu. V kolikor ste pri sebi ali komu, ki ga poznate, prepoznali znake odvisnosti, se za pomoč obrnite k strokovnjaku in pogumno stopite na pot sprememb, ki peljejo v lepši jutri.

mag. Mihaela Kežman, višja svetovalka III
Večgeneracijski center Posavje

Galerija