Sporna dimnikarska zakonodaja - ne tič ne miš

9.3.2018 | 12:40

Odprto pismo ministrici za okolje in prostor ga. Ireni Majcen o SPORNOSTI DIMNIKARSKE ZAKONODAJE:

Spoštovani!

S 01.01. 2017 je začel veljati zelo sporen Zakon o dimnikarskih storitvah, Ur. list številka 68/ 2016 ( ZDimS), ki ga je uzakonilo Ministrstvo za okolje in prostor ( v nadaljevanju MOP).

Osnovni cilj prehoda iz monopolnega koncesijskega sistema v državno reguliran sistem je bil, da se je MOP znebil administrativnega dela s koncesijskimi pogodbami in nadzora nad dimnikarskimi storitvami, predvsem pa, da bi se dosegla oderuška podražitev dimnikarskih storitev.

Da bi se dosegli navedeni cilji je MOP v javno razpravo in v sprejetje v DZ posredovalo, le osnovni zakon o dimnikarskih storitvah brez podzakonskih aktov, v katerih so opredeljene najbolj bistvene zadeve zakona kot so: cena dimnikarske ure, normativi časa za izvajanje dimnikarskih storitev, način in obseg izvajana ter roki za opravljanje dimnikarskih storitev, izobraževanje itn. V javno razpravo je bila kasneje posredovana tudi " Uredba o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah, zopet brez osmih prilog na 28-tih straneh. Vse z namenom preslepiti poslanke in poslance, strokovno in laično javnost, ter civilno iniciativo. Istočasno je bil v javni obravnavi: Pravilnik o časovnih normativih za posamezne storitve in sklope dimnikarskih storitev in podrobnejši vsebini cenika ter višini potnih stroškov ( Ur. list RS. št. 48/17). Ostali trije podzakonski akti: , Sklep o določitvi najvišje dovoljene cene izvajanja dimnikarskih storitev ( Ur. list RS. št. 40/17), Pravilnik o dopolnilnem usposabljanju in dimnikarski izkaznici ( Ur. list RS. št. 11/17 in 45/17), Pravilnik o vsebini vlog za izdajo dovoljenj dimnikarskim družbam in licenc dimnikarjem ( Ur. list RS. št. 73/ 17in 9/17) in Merila in metodologija preverjanja izpolnjevanja osnovnih zahtev malih kurilnih naprav (še ni sprejeto) so bili sprejeti brez javne razprave. To pomeni, da je MOP nastajanje dimnikarske zakonodaje vzel izključno v svoje roke, da bi se lahko globoko priklonil interesom dimnikarskega kapitala na račun privatne lastnine lastnikov in uporabnikov malih kurilnih naprav.

Civilna iniciativa je v javni razpravi ZDimS podala 18 koristnih predlogov - amandmajev, vendar amandmaji niso bili obravnavani s čemer je bila grobo kršena Direktiva 2003/ 35/ES, Evropskega parlamenta in sveta, z dne : 26. Maja, ki v 3. točki določa " učinkovito sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev omogoča, da javnost izrazi, nosilec odločitev pa se zaveda mnenj in skrbi, ki so v zvezi s temi odločitvami, ter tako poveča odgovornost in transparentnost procesa odločanja in prispeva k zavesti javnosti o okoljskih vprašanjih in podpori sprejetim odločitvam". Še večja kršitev je bila storjena v javni razpravi: Pravilnika o časovnih normativih za posamezne storitve in sklope dimnikarskih storitev in podrobnejši vsebini cenika ter višini potnih stroškov, saj MOP zatrjuje, da ni bilo podanih nobenih pripomb, čeprav sta civilna iniciativa in njen član po elektronski pošti poslali pripombe, kar ni mogoče zanikati. Temu posledično pripombe niso bile obravnavane. Ne sprejemljivo je, da od MOP ni mogoče pridobiti javnih podatkov ali listin brez posredovanja informacijske pooblaščenke. Za MOP je javna razprava zgolj formalna obveznost in se podanih pripomb civilnih iniciativ in državljanov v nadaljnjem postopku ne obravnava niti se na njih ne odgovarja. Vse to kaže na nedopustno aroganco, ignoraco, nespoštovanje civilne iniciative in državljanov RS.

Z namenom čim bolje ustreči dimnikarskim interesom, MOP ni spoštoval niti Ustave RS in se je nesorazmerno poseglo v 36. Člen Ustave- varstvo zasebnosti, 8. Člen EKČP- pravica do doma, 1. člen protokola- mirnega uživanja lastnine. 38. Člen Ustave - varstvo osebnih podatkov in razumno pričakovana zasebnost in splošna svoboda ravnanja v povezavi z načelom sorazmernosti, 120 člen Ustave- podzakonska zakonitost in 74. Člen Ustave-svobodna gospodarska pobuda. Nedopustno je, da MOP v dimnikarski zakonodaji ni spoštoval navodil proizvajalcev kurilnih naprav in je naloge, ki jih mora opraviti pooblaščena oseba- serviser, prenesel na nepooblaščenega dimnikarja. S tem je določene naloge, kot so meritve emisij dimnih plinov, pregledi in svetovanja, podvojil in povzročil konflikt interesov.

Nova dimnikarska zakonodaja ni ne tič ne miš. Kadar gre za obseg in način izvajanja dimnikarskih storitev, je to regulirana dejavnost. Kadar gre za dimnikarske storitve na malih kurilnih naprav, ki so v privatni lasti, je to tržno dobičkonosna dejavnost, kar je v popolnem nasprotju z načelom regulirane dejavnosti.

Nova dimnikarska zakonodaja je po vsebini del in nalog dimnikarskih storitev povzeta po monopolnem koncesijskem sistemu z nekaj kozmetičnimi dodatki, kot so licence, navidezna izbira dimnikarske družbe in dodatno usposabljanje dimnikarjev.

K 13. členu, ZDimS

MOP v novem dimnikarskem zakonu z namenom zagotoviti dimnikarskim družbam čim večji obseg dela, ni ločil, kaj je dejansko nujna javna korist in kaj bi lahko bila tržna dejavnost. Tako je vse naloge, opredeljene v 13 členu zakona o dimnikarskih storitvah določil, da je javna korist, kar niti slučajno ne more biti. Neposredna javna korist bi lahko bila, le ometanje in čiščenje dimnikov s čemer se ščiti osebna in javna varnost pred požarom. Ostale naloge so v prvi vrsti interes lastnika in uporabnika malih kurilnih naprav in jih kot take ni mogoče opredeliti kot nujno javna korist.

Prve preglede malih kurilnih naprav bi po zakonu o gradnji objektov morale izvajati inšpekcijske službe po uradni dolžnosti na poziv stranke. Dimnikarji za take preglede nimajo potrebnega strokovnega znanja, saj za upravne posle in postopke ne morejo opraviti strokovnega izpita s poklicnim znanjem. Če pa inšpekcijske službe potrebujejo svoje kurirje, potem bi jih morale tudi plačati.

Redni pregled kurilne naprave mora po navodilih proizvajalca kurilne naprave opraviti serviser kurilne naprave v rokih in obsegu, ki ga določa navodilo za uporabo in vzdrževanje kurilne naprave. To pomeni, da bi se dimnikarski pregled lahko nanašal, le na dimovodno napravo. V praksi se pregled dimovodne naprave opravi ob čiščenju in se zato ne uporabi dodaten čas. Zato se ta podstavka ne bi smela posebej zaračunavati, ker omogoča dvojni zaslužek v istem času.

Meritev emisij dimnih plinov iz kurilne naprave mora po navodilih proizvajalca kurilne naprave narediti pooblaščeni serviser in napravo v regulirati na predpisane vrednosti. Če tega ne more izvesti mora lastniku kurilne naprave svetovati, da kurilno napravo zamenja. Nedopustno je, da se meritve podvajajo. Dimnikar bi kvečjemu, lahko izvajal meritev emisij dimnih plinov na izstopu dimnih plinov v okolje, tako kot se to izvaja pri tehničnih pregledih motornih vozil.

Za svetovanja o energetski učinkovitosti kurilnih naprav, dimnikarji (milo rečeno) niso usposobljeni in se v predvideni eni šolski uri ne morejo usposobiti.

Nedopustno je, da MOP v zakonodaji predvideva čiščenje dimnikov iz prostora navzgor in s tem dovoljuje poškodbe dimnikov, saj se na tak način lahko razmaknejo dimne tuljave. Od časov Marije Terezije, ki je prva ustanovila dimnikarski poklic so se dimniki čistili s strehe navzdol in je že vedela zakaj? MOP danes tega noče vedeti, saj je komotnejše čistiti dimnik iz prostora.

K 19. členu, ZDimS

Da bi se dosegla čim višja cena dimnikarskih storitev je MOP v 19. členu zakona o dimnikarskih storitvah določil, da se bodo dimnikarske storitve obračunavale kot zmnožek cene dimnikarske ure, ( ki jo je na predlog MOP določila vlada RS) in normativov časa ( ki jih je določil minister, oziroma ministrica). Tako si je MOP v osnovnem zakonu namerno omogočilo izključno pravico, da lahko samo odloča o stroških dimnikarskih storitev. To pravico je MOP izkoristil nad vse razumne meje in je dimnikarske storitve oderuško podražil. Dimnikarska ura se je podražila za 31% (in znaša z DDV 40,26 evra) in sicer na tak način, da je MOP v strukturo za izračun cene dimnikarske ure vrinil primerjalne poklice z višjo stopnjo strokovne izobrazbe kot se zahteva za dimnikarski poklic. K temu je dodal še 10% dodatek, (ker dimnikar ne sme zavrniti "stranke" v razdalji 25km.), toda cena je enaka tudi za dimnikarje nad 25 km., ki pa lahko zavrnejo "stranko", s čemer je neposredno kršil 5. točko, 19 člena ZDimS.

Izdelavo časovnih normativov je MOP formalno naročil pri strojni fakulteti Maribor še preden je bila sprejeta Uredba o pregledih , čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah v kateri je opredeljen način in obseg dimnikarskih storitev. Zaradi tega normativi niso usklajeni z navedeno uredbo in določenih dimnikarskih storitev ni bilo mogoče strokovno določiti. Ne sprejemljivo je, da je za MOP enako ali dimnikar čisti " gašperček" ali peč za centralno ogrevanje 50kW. To pomeni, da bodo revnejši plačevali za premožnejše. MOP je normative časa povečeval na pamet z raznimi dodatki in tako nekatere dimnikarske storitve dodatno podražil za več kot 100% (prvi pregled).

Najpogostejše dimnikarske storitve so se podražile različno:

- Prvi pregled kurilne in dimovodne naprave: za 137%.

- Redno mehansko čiščenje dimovodne naprave: za 167%.

- Redno mehansko čiščenje male kurilne naprave na tekoče gorivo: za 42%.

- Redno mehansko čiščenje male kurilne naprave na trdo gorivo: za 20,74%.

- Prve občasne in redne meritve emisij dimnih plinov : za 13,8%.

- Redno čiščenje male kurilne in dimovodne naprave , redni pregled, občasne meritve emisij snovi v zrak, administrativna dela ( novo) in merjenje CO (predlog): za 171%.

- Osebni dohodek gasilca znaša cca 1.200 EVR bruto za 176 ur dela, dimnikarja pa »samo« 7.086 EVR, indeks 5,9.

Ravno tako je nesprejemljivo, da je MOP določil, da se dimnikarske storitve za male kurilne naprave nad 50 kW, ki so v večini v državni lasti, (šole, vrtci, policija, sodstvo, stanovanjski objekti itn.), obračunavajo po dejansko vloženem času in določeni urni postavki z dodatkom za pripravo na delo 10 minut in zaokrožitvijo na 10 minut, kar znese 13,52 evra. To je sicer bolj pošteno in pravično, kot je obračunavanje dimnikarskih storitev za male kurilne naprave do 50kW, ki so po večini v privatni lasti (upokojencev) in se obračunavajo na dobičkonosni način, po normativu časa in urni postavki. Obračunavanje malih kurilnih naprav do 50kW (kot zmnožek delovne ure in normativov časa) je v bistvu legalizacija ožemanja lastnikov in uporabnikov malih kurilnih naprav in bo zelo negativno vplivalo na kakovost dimnikarskih storitev. Ob tem je potrebno povedati, da je obračunavanje malih kurilnih naprav nad 50kW izven legalitete 19. člena ZDimS.

Ker evidenca (EviDim) še ni vzpostavljena je MOP na pamet določil normativ časa za administrativna dela, 20 minut, kar znese 13,42 evra, zato, da bodo dimnikarji sporočali MOP-u pri komu so ali niso opravili dimnikarske storitve. Če država , oziroma MOP potrebuje kakršne koli podatke o lastnikih in uporabnikih malih kurilnih naprav, potem bi to morali tudi plačati in ne, da so ta strošek naprtili uporabniku dimnikarskih storitev. V primerjalnih poklicih, ki jih je MOP izbral za izračun najvišje cene dimnikarske ure so administrativna dela vključena v urni postavki in dodatkov ne poznajo. Posebej je potrebno pojasniti, da je razlaga MOP, da gre le za najvišjo dovoljeno ceno, demagogija in zavajanje javnosti, ker gre za dovoljeno podražitev. Le kdo bi se odrekel takemu darilu? Iz dostopnih podatkov so dimnikarske družbe povzele maksimalno določeno ceno.

Zelo obširno pripombo na 19. člen ZDimS je pred sprejetjem ZDimS podala Zakonodajna pravna služba, Državnega zbora. Citat prvega odstavka :

"Predlagane rešitve tega člena opredeljujejo način oblikovanja cene dimnikarskih storitev in pooblaščajo Vlado, da določi najvišjo dovoljeno ceno izvajanja dimnikarskih storitev. Predlagane rešitve pomenijo poseg v načelo prostega oblikovanja cene, ki izhaja iz 74. Člena Ustave ( svobodna gospodarska pobuda)". Konec citata. Obširnejša pojasnitev je podana v MNENJU o predlogu zakona o dimnikarskih storitvah ( ZDimS), druga obravnava, EPA 1279-VII, številka 804 -12/16-6, z dne: 24.8.2016

Tudi to ni prepričalo MOP, da bi določili pravično in pošteno obračunavanje dimnikarskih storitev, ker ne bi moglo doseči oderuško podražitev.

K 20. členu, ZDimS

V 20. členu Zakona o dimnikarskih storitvah, zakonodajalec zahteva, da se mora dimnikar vsakih osem let dodatno usposabljati. Program dodatnega usposabljanja je ministrica za okolje in prostor določila v Pravilniku o dopolnilnem usposabljanju in dimnikarski izkaznici v prilogi "1". Dodatno usposabljanje zajema:

1. Pregled predpisov v zvezi z dimnikarskimi storitvami; najmanj 60 minut

2. Male kurilne naprave; najmanj 165 minut

3. Potek izvedbe dimnikarskih storitev; najmanj 390 minut

4. Ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij; najmanj 45minut

5. Izbira vsebine usposabljanja za preglede ogrevalnih naprav; najmanj 60 minut

Skupaj znaša dodatno usposabljanje 720 minut ali 16 šolskih ur, kar bodo dimnikarji morali opraviti v roku osmih letih. Na koncu dodatnega usposabljanja zakonodajalec ni predvidel nobenega preizkusa znanja. To pomeni, bo dimnikar moral plačati 16,50 evra ( brez DDV) na uro , kar znese za 16 šolskih ur 264 evrov in bo dobil potrdilo o dodatnem usposabljanju. Usposabljanje bo lahko tudi prespal.

Iz vsebine programa dodatnega usposabljanja je razvidno, da s tem, ko zakonodajalec (Ministrstvo za okolje in prostor-MOP) od dimnikarjev zahteva dodatno usposabljanje, nedvoumno priznava, da dimnikarji niso usposobljeni za pregledovanje kurilnih naprav, izvajanje meritev, svetovanje lastnikom in uporabnikom malih kurilnih naprav glede energetske učinkovitosti malih kurilnih naprav in preverjanja ustreznosti vgradnje kurilnih naprav. Nemogoče je pričakovati, da bi se dimnikarji v 16 urah lahko usposobili za prej naštete naloge. Več kot očitno je, da je interes MOP, le formalno zadostiti zakonskim določbam in ga ne zanima kakovost usposobljenosti dimnikarjev, saj ni predvidel niti preizkusa znanja po končanem "dolgotrajnem" 16 urnem usposabljanju. To je posebnost usposabljanja, ki v praksi velja najbrž samo za dimnikarje.

Ne dopustno pa je, da bodo dimnikarji osem let lahko opravljali preglede, meritve in svetovanja tudi brez tega dodatnega usposabljanja in so to opravljali in zaračunavali v preteklih 12-tih letih v monopolnem sistemu. MOP dimnikarjem nalaga naloge, za katere niti po hitrem dodatnem usposabljanju (" schnel cursu") ne bodo imeli zadostnega znanja, da bi lahko kvalitetno opravljali te dimnikarske storitve . Tudi to je eden od razlogov, zakaj se število požarov in drugih nesreč v RS povečuje in je dimnikarski sistem ne učinkovit. Glavni razlog za dimniške požare so neočiščeni dimniki, saj dimnikarji rajši blefirajo preglede, meritve in svetovanje ( za kar niso usposobljeni), kot, da bi čistili dimnike in pri tem jih MOP z zakonodajo podpira. To je za lastnike in uporabnike malih kurilnih naprav nesprejemljivo, saj bodo te storitve drago plačevali in bo kljub temu ogroženo njihovo zdravje in življenje,

Povsem ne normalno in ne sprejemljivo je, da dodatno usposabljanje ni pogoj za pridobitev dimnikarske licence. Za zakonodajalca je bolj pomembna oprema, s katero se opravljajo dimnikarske storitve, kot pa usposobljenost dimnikarja za uporabo te opreme. Seveda dimnikar ne potrebuje več lestev za čiščenje dimnikov. Pomembneje je, da dimnikar ima računalnik, da bo MOP-u sporočal pri komu ni opravil dimnikarskih storitev, da ga bo MOP brez upravnega postopka, le na podlagi obvestila dimnikarja, oglobilo z 60 do 100 evrov. Dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev so se podelila le osnovi izjave vlagatelja, da ima vso potrebno opremo za opravljanje dimnikarskih storitev. Za neresničnost podatkov za izdajo dovoljenj za opravljanje dimnikarskih storitev in izdajo licenc, praktično predvidene sankcije niso izvedljive, ker v zakonu ni predvideno kdo bi moral preverjati resničnost podatkov, ki jih je vlagatelj navedel v vlogi.

Tako se bo nadaljevala agonija iz monopolnega koncesijskega sistema pod drugim imenom, ko kakovosti dimnikarskih storitev in zaračunavanja ni nihče nadzoroval in je dimnikarjem bilo dovoljeno, da so delali , kar je njim bolj ustrezalo. Prevladovalo je ožemanje lastnikov in uporabnikov malih kurilnih naprav. In sedaj bo ožemanje se hujše, saj so se dimnikarske storitve oderuško podražile in bo bolje plačano administrativno delo, kot pa čiščenje in ometanje dimnikov, kar bi morala biti osnovna dimnikarska naloga in za kar so se dimnikarji poklicno usposabljali.

Glede nato, da so dimnikarji že 12 let opravljali in zaračunavali dela in naloge v monopolnem koncesijskem sistemu za katera se sedaj morajo dodatno usposabljati, se odpira vprašanje zakaj se morajo za ta dela sedaj dodatno usposabljati? Več kot očitno je, da se nekomu zagotavlja dodaten zaslužek ( 415 dimnikarjev x 264 evrov / dimnikarja = 109.560 evrov).

K 27. in 28. členu, ZDimS

V 27. členu je določen inšpekcijski nadzor. Pomanjkljivost tega nadzora je, da ni predviden nadzor nad kakovostjo dimnikarskih storitev, kar je bil v monopolnem koncesijskem sistemu, poleg zlorabe zaračunavanja dimnikarskih storitev, najpogostejši spor.

Nadzor nad zaračunavanjem dimnikarskih storitev se je v preteklosti izkazal popolnoma neučinkovit, ker v 28. členu ZDimS niso predvidene sankcije zoper napačno zaračunavanje in slabo kakovostjo dimnikarskih storitev. To dokazuje primer iz prve polovice leta 2017, ko bi dimnikarji morali do sprejetja vseh podzakonskih aktov dimnikarske storitve zaračunavati po dejansko vloženem času pri porabniku in 25 evrov / uro. Tega dimnikarske družbe niso spoštovale in pristojna inšpekcija za trg ni mogla kršitelja sankcionirati, ker po mnenju inšpekcije v zakonu ni predvidenih sankcij ( dopis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kamor sodi TIRS, številka dopisa: 061-1/2017-88, z dne: 27.6.2017).

Spoštovani! Zakon o dimnikarskih storitvah ima več spornosti kot razumnih odgovorov. Popolno zmedo in možnost zlorabe povzroča način obračunavanja dimnikarskih storitev.

Nemogoče si je predstavljati, da bi neka državna inštitucija ( v tem primeru MOP) brez povratnih uslug in lastnih interesov bila tako izdatno naklonjena privatnim družbam. V zgornjem tekstu so navedene, le tiste spornosti, ki niso sprejemljive za lastnike in uporabnike malih kurilnih naprav in je potrebno takojšnje ukrepanje. Vprašanje je samo ali želimo to videti in ukrepati? Iz vsega navedenega je možno zaključiti, da je nova dimnikarska zakonodaja totalno zbirokratizirana, da je v njej več zmede in škode kot koristi.

Najhitrejša izvedljiva takojšnja rešitev bi bila sprememba 19. člena, ZDimS in sicer: "Da bi se dimnikarske storitve obračunavale (enotno) po dejansko vloženem času pri lastniku in uporabniku malih kurilnih naprav in realni ceni dimnikarske ure 20 evrov/uro. To bi bilo najbolj pošteno, pravično in razumljivo, tako za dimnikarske družbe kot za lastnike in uporabnike malih kurilnih naprav. Poleg tega bi se bistveno izboljšala kakovost dimnikarskih storitev, saj dimnikarji ne bi hiteli nabirat časovne normative, tem več se bi brez časovnega pritiska , lahko posvetili kakovosti opravljenih storitev. Sistem bi bil bolj razumljiv in ne bi dopuščal zlorab. Nesoglasja glede časa opravljenih storitev ( kar MOP neprepričljivo navaja kot razlog za uvedbo normativov) ne more biti, ker se o tem na licu mesta dogovorita dimnikar in lastnik ali uporabnik male kurilne naprave in to v zapisniku o opravljenih storitvah zapišeta in podpišeta. Če bi to bil opravičljiv razlog, potem se ne bi dimnikarske storitve za male kurilne naprave nad 50 kW in še nekatere druge dimnikarske storitve obračunavale po dejansko vloženem času i urni postavki.

Končna dolgoročnejša rešitev, pa se kaže v tem, da bi se ometanje in čiščenje kurilnih naprav prepustilo trgu, ki bi ga lahko opravljali dimnikarji po naročilu in ometanje ter čiščenje dimovodnih naprav, kot obvezna storitev.

Od ministrice za okolje in prostor g. Irene Majcen pričakujemo, da bo držala besedo, ki jo je pred kratkim dala javnosti, da bo upoštevala vsak koristen predlog za izboljšanje dimnikarske zakonodaje. Z ponujenim predlogom bomo v roku enega meseca, preverili njeno kredibilnost in o tem obvestili javnost.

Spoštovana ministrica ga. Irena Majcen! Vaše zahteve do lastnikov in uporabnikov malih kurilnih naprav z dimnikarsko zakonodajo, ignoranca civilnih iniciativ in sprenevedanja so presegla vse meje zdravega človeškega razuma. V kolikor v navedenem roku ne boste sprejeli našega predloga bomo civilne iniciative prisiljene organizirati "belo stavko". To pomeni, da bomo dimnikarjem dovolili opravljati, le nujno potrebna dela, kot so ometanje in čiščenje dimnikov in po potrebi kurilnih naprav. Plačali jih bomo pošteno in pravično po dejansko vloženem času na licu mesta in urni postavki 20 evrov na uro. Ostala ne nujna dela, ki ste si jih izmislili in določili v 13. členu ZDimS ( prvi pregled, meritve, informiranje uporabnika, izdelava zapisnika, izpolnjevanje zahtev), če jih bodo dimnikarji opravili naj zaračunajo MOP po najvišji ceni dimnikarske ure in normativih časov.

Dostavljeno: 1x mediji

1x MOP, osebno ministrici g. Irena Majcen

1x Predsedniku vlade RS g. dr. Miru Cerarju

VPC Dimnik: Matija Kramar
DCI Malečnik: Jožef Škof