DL: Mlada podjetnika - Da ni mogoče uspeti, je zgolj izgovor

24.2.2018 | 17:30

Manuela in Damjan Ivanetič sta v Stari lekarni v Črnomlju predstavila  svojo življenjsko in poslovno pot, povezano z nakitom. (Foto: M. B.-J.)

Manuela in Damjan Ivanetič sta v Stari lekarni v Črnomlju predstavila svojo življenjsko in poslovno pot, povezano z nakitom. (Foto: M. B.-J.)

Manuela in Damjan Ivanetič iz Semiča dokazujeta, da življenje v Beli krajini ni ovira za uspeh – Z nakitom iz titana osvojila predvsem ameriški trg, na slovenskem pa si šele utirata pot

Minuli teden so v črnomaljski Stari lekarni, enoti Podjetniškega inkubatorja Bela krajina, pripravili razstavo z naslovom Čari nakita in drugih unikatnih izdelkov izpod rok belokranjskih ustvarjalcev. Na zanimivi razstavi domiselnih in unikatnih izdelkov, ki so narejeni ročno, z ljubeznijo in v Beli krajini, se je predstavilo 12 ustvarjalcev.

Z lesenim nakitom in modnimi dodatki se je predstavila Andreja Lukanič Janežič, s tiskovinami za posebne priložnosti, lesenimi izdelki za darila in notranji dekor Nevenka Adlešič, z verižicami, zapestnicami in uhani iz perlic Ana Heij Primc, s tekstilnimi izdelki iz naravnih materialov in materialov ponovne uporabe pa Alenka Kralj. Svečana oblačila in modni nakit je razstavila Maja Ivanič, netradicionalne izdelke iz gline Ines R. Dedić, Steklarstvo Kastelic pa unikatne uporabne in dekorativne steklene izdelke. Margita Adamič je na ogled postavila s tradicionalnimi belokranjskimi motivi ročno natisnjene kuhinjske krpe in prte iz lanenega platna, Martina Simonič umetniška dela, Tončka Jankovič pa izdelke iz domače volne in platna. Predstavili so se tudi graver Stipo Vardić ter oblikovalca in izdelovalca nakita in modnih dodatkov Manuela in Damjan Ivanetič.

Mlada zakonca Ivanetič iz Semiča sta svojo življenjsko in podjetniško pot obiskovalcem Stare lekarne še posebej predstavila. Manuela je v srednji šoli začela oblikovanje čestitk in drugih izdelkov iz papirja. Ko je prišla v več mednarodnih timov z izdelki iz papirja, ji to ni bil več izziv, zato se je na fakulteti lotila oblikovanja nakita iz medenine. A ko sta pred štirimi leti z Damjanom iskala poročna prstana, sta ugotovila, da si takšnih, kot sta si ju zamislila, cenovno ne moreta privoščiti. Zato je Damjan v Avstriji kupil CNC-stroj, opremil delavnico v Ljubljani, kjer je bil sicer zaposlen na banki, in začeli so nastajati prstani iz titana, ki so bili nekoliko drugačni, kot jih je bil navajen slovenski trg, predvsem pa nealergeni. Damjan je počasi opremljal delavnico, prstanom so se pridružili še uhani, in ko so njegovi prihodki postali večji od plače na banki, je pustil službo in se vrnil v Belo krajino.

Zanimivo je, da sta oba po izobrazbi ekonomista, oblikovanja pa sta se naučila sama. »Najbolj me razjezi, ko kdo reče, da ne more uspeti, ker živi v Beli krajini. Pa še kako lahko! Seveda pa je treba dodobra izkoristiti internet. Naučila sva se tudi, da je slovenski trg majhen in da se je treba s prodajo potruditi v tujini. Ko sva uspela v tujini, sva postala cenjena tudi doma. Seveda pa pri tovrstni prodaji človek ne sme zaspati, tudi med dopustom mora biti prisoten ter vsak teden ponuditi nekaj novega,« je povedala Manuela. Sicer pa sta si z možem dobro razdelila delo, v katerem se odlično dopolnjujeta. Medtem ko Manuela skrbi za grafično oblikovanje, marketing in komunikacijo s strankami, je v Damjanovi domeni fizično delo.

Seveda sta tudi Ivanetičeva nekoliko tipala, kaj bi ljudi zanimalo. Tako sta se leta 2014 na Celjskem sejmu predstavila le z lesenim nakitom, ki je bil takrat "boom". Ker se je pozneje pojavilo več izdelovalcev, sta lesene izdelke opustila, nakit pa še vedno kombinirata z lesom, a tudi z dragimi kovinami, pri čemer sta se na zdrav način povezala s konkurenco.

Ivanetičeva sta prepričana, da sta uspešna tudi zato, ker sta zelo fleksibilna in tako rekoč ni želja, ki jim ne bi mogla ustreči. A tudi zato, ker nikoli ne stavita le na enega konja. Nakit ponujata celo pod dvema blagovnima znamkama, Libitum Jewelry in ManuelaS, saj se od nobene ne moreta ločiti. Čeprav sedaj iz njune delavnice prihajajo predvsem uhani in prstani, pa pravita, da imata v predalu še načrte za verižice, obeske in zapestnice, iz predala pa jih bosta potegnila, ko bo napočil pravi čas. »Včasih si kar želiva, da bi se nama prodaja ustavila, da bi začela izdelovati še kaj drugega. A dokler je povpraševanje po tovrstnih izdelkih, bova pač vztrajala. Zavedava pa se, da bova najbrž kmalu potrebovala tudi kakšno pomoč,« ugotavlja Damjan.

Kar 80 odst. nakita, pretežno narejenega iz titana, prodata v Ameriko, ostalega pa po evropskih državah. Šele zadnje čase prodaja narašča v Sloveniji. Vendar pravita, da je velika razlika med kupci iz Amerike in Slovenije. »Američan izdelek pogleda, naroči in plača. Slovencu pa moramo odgovoriti na številna vprašanja, preden se bo odločil za nakup,« povesta iz izkušenj.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 7. decembra 2017

M. Bezek-Jakše

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava