DL: Krediti v švicarskih frankih - Bodo dočakali sistemsko rešitev?

24.1.2018 | 14:50

Jernej Zoran podobno kot številni posojilojemalci kreditov v CHF že leta čaka na ustrezen zakon, ki bi jim omogočil pravičnejšo poplačilo. (Foto: M. M.)

Minevajo skoraj tri leta od ustanovitve Združenja Frank – Ministrstvo za finance še preučuje njihov predlog zakona – Ko je leta 2015 poskočila vrednost franka, vlada ni ustrezno ukrepala – Vse več dobljenih tožb posamičnih posojilojemalcev

Združenje Frank je v začetku tega meseca pridobilo prvo overjeno izjavo, v kateri nekdanja bančna uslužbenka Hypo banke (danes Addiko banke) iz Bosne in Hercegovine pod moralno in kazensko odgovornostjo priznava, da je od svojih nadrejenih v banki dobila izrecna navodila, kako naj potrošnikom priporoča najem kredita z valutno klavzulo v švicarskih frankih (CHF).

»Navodilo nadrejenih oseb je bilo: Potrošnikom predstavite, da gre za 'najugodnejše' kredite in da je švicarski frank ena najstabilnejših svetovnih valut. S tem pa je banka posojilojemalce premišljeno zavajala, da ta produkt ne predstavlja tveganja rasti tečaja,« so poudarili v združenju. Kot je znano, je to nastalo pred skoraj tremi leti zaradi na tisoče, kot trdijo, zavedenih posojilojemalcev kreditov, ki še danes čakajo, da tudi naša država po zgledu številnih drugih zadevo uredi sistemsko, tj. z interventnim zakonom.

Osnutek zakona je predložilo Združenje Frank, načelno podporo imajo v strankah DeSUS in SD, preostale zagovarjajo mnenje, da naj združenje zadevo reši individualno z Združenjem bank, kjer zakonu seveda nasprotujejo. Finančno ministrstvo se je na to temo z vpletenimi sestalo sredi oktobra in v skorajšnjem času napovedalo nov sestanek, v vseh letih iskanja (tudi politične) rešitve pa je združenje oz. nekaj posameznih posojilojemalcev zabeležilo nekaj pravnih zmag na višjih sodiščih v Mariboru in Ljubljani, a do pravičnejših mesečnih položnic kredita je še daleč.

POČILO ČEZ NOČ

Vzemimo primer Borisa (prave podatke hranimo v uredništvu; op. av.). Ko sta s partnerico reševala stanovanjsko vprašanje, sta se pred dobrimi desetimi leti kot mnogi morala soočiti z dejstvom, da brez kredita ne bo šlo. Glede na prihodke manjkajočega zneska v obliki kredita v evrih nista mogla dobiti, zato sta na podlagi zaupanja v svojo banko vzela kredit v CHF po tečaju 1 € : 1,65 CHF. »Kakšno leto in pol je bil naš mesečni obrok stabilen, potem se je tečaj postopoma spreminjal, zaradi višjega tečaja se je dvigovala višina obroka. Ko je bil ta višji že za okoli 20 odst., smo bili seveda zaskrbljeni, a za nekaj let je švicarska centralna banka tečaj »zaklenila«, nakar je januarja 2015 čez noč počilo – obrok je bil že dobro tretjino višji kot ob najetju kredita,« pripoveduje Boris. Pred njima so še štiri leta odplačevanja, zavedata pa se, da sta v boljšem položaju kot mnogi, ki so jemali bistveno višje zneske s precej daljšo ročnostjo, tudi do 30 let – ti imajo danes tudi največ težav. Po letih odplačevanja imajo številni glavnico danes celo višjo, kot so jo imeli, ko so kredit sploh vzeli! Banke so jim sicer ponudile tudi možnost konverzije v evrski kredit, a po besedah Borisa vsakič v neugodnem času, ko bi bili na slabšem.

»V javnosti so nas nemalokrat označili za špekulante. Lepo vas prosim, a je v naši državi res 16 tisoč špekulantskih družin? Dejstvo je, da so banke takšne kredite ponujale in vse tveganje prenesle izključno na nas, a tega seveda ne želijo priznati. To je sistemska napaka, pomanjkanje nadzora in pa bančna manipulacija, ki se lahko čez čas ponovi drugim pri kakšnih drugih poslih, če temu ne bomo naredili konec,« dodaja.

ČAKAJOČ NA ZAKON

Številni so pričakovali, da bo vlada ukrepala že pred dobrima dvema letoma, a se to ni zgodilo. Takrat smo o težavah tovrstnih kreditojemalcev poročali tudi v Dolenjskem listu, eden od naših sogovornikov je bil novomeški glasbenik Jernej Zoran. In kaj o vsem skupaj pravi danes? »Želim si, da bi se zadeva sistemsko rešila, ne pa, da toži vsak zase. Dosedanjim primerom se na neki način zahvaljujem, a za to so se odločili najbolj obupani. Prvo leto so vse tožbe padale, potem so začeli zmagovati na višjem sodišču, zdaj že na prvih stopnjah.«

Podrobneje o svojem primeru ne želi govoriti javno, o predlogu zakona Združenja frank, katerega član je tudi sam, pa nadaljuje: »Želimo si, da se to sistemsko reši z zakonom in zaključi. Veljalo bi za vse kredite, sklenjene v letih od 2000 do 2010, da se poplačilo oz. konverzija v evre naredi na dan najema kredita. Rešeni bi bili valutnega tveganja, ki so nam ga predstavili nepravilno, je pa res, da s tem izgubimo sedanje nizke obrestne mere, a smo pripravljeni sprejeti višje, čeprav se zavedamo, da bo EURIBOR v bodoče le rasel.« Tudi Boris meni podobno, je pa v pogovoru navrgel še eno zanimivost: »Ko smo jemali kredite, so na banki denimo izrecno zahtevali, da posamični obrok ne sme presegati tretjine prihodkov. Ko so zadeve nenormalno narasle in so ponekod znašali že več kot polovico ali še več prejemkov, pa jih to ni skrbelo. Zavedati se morate, da smo mi svoje obveznosti redno plačevali in da tudi v primeru zakonske rešitve naših težav ne bomo nikogar ogoljufali, kredit bo v celoti poplačan in prav tako obresti, kot so znašale ob sklenitvi. Druge rešitve ne vidim, če nam letošnjo jesen ne bodo prisluhnili, nam preostane le, da tožimo še državo, in po izkušnjah iz drugih evropskih držav bomo tožbo dobili.«

Članek je bil objavljen v 46. številki Dolenjskega lista 16. novembra 2017

Mirjana Martinović