DL: Težave s puranjo farmo

19.1.2018 | 14:30

Vaščani so prepričani, da bi najemniki morali obnoviti dotrajane objekte na farmi in poskrbeti za urejeno okolico. (Foto: R. Nose)

Ana Vene

Vaščani opozarjajo, da smrdi po vsej vasi – Poleti je bilo po njihovem neznosno – Menijo, da farma kazi podobo urejenega kraja – Najemnika vse očitke zavračata – V objekte vlagajo, kolikor zmorejo – Inšpekcijske službe večjih nepravilnosti niso odkrile

Prebivalce Martinje vasi v občini Mokronog-Trebelno moti smrad, ki se širi iz bližnje farme puranov. Dolga leta so prenašali neprijetne vonjave in molčali, zdaj pa imajo dovolj in so odločeni, da je treba ukrepati, je izpostavila občinska svetnica Ana Vene, ki tudi sama živi v omenjeni vasi. V imenu vseh občanov pravi, da večino moti tudi zapuščena podoba farme, zato zahtevajo obnovo objektov.

»Smrdi po vsej vasi, najhuje pa je poleti. Vaščani so se takrat pritoževali, da niti ponoči niso mogli prezračiti pregretih prostorov. Ker je bilo letos še posebno vroče, je bilo neznosno,« težave vaščanov opiše Venetova. Objekti na farmi so bili zgrajeni že pred desetletji in do danes jih je zob časa že pošteno načel. Naša sogovornica je prepričana, da kazijo podobo sicer urejenega kraja, in opozarja: »Farmo je treba posodobiti ali pa zapreti, če najemniki nimajo interesa, da bi vložili kakšen evro.«

Vaščanom je dokončno prekipelo, ko so na njivah in bližnjih travnikih našli trupla puranov, ki naj bi jih po njihovih predvidevanjih raznesle lisice, kajti okoli farme ni povsod ograje, zato so o vsem tem seznanili tudi pristojni inšpektorat. »Nimamo nič proti ljudem, ki vzrejajo živali, vendar mora biti to narejeno po nekih standardih,« še dodaja Venetova.

NAJEMNIKA ZAVRAČATA VSE OČITKE

Z očitki smo soočili oba najemnika objektov, ki so sicer v lasti Kmetijske zadruge Trebnje. »Načeloma res smrdi, saj vsaka žival po svoje smrdi,« pravi Natalija Novak, ki se skupaj z možem že več kot dvajset let na tem območju ukvarja s to dejavnostjo, trenutno pa imata na farmi v najemu dva objekta, v katerih je skupno 15.000 puranov in puric. Ampak smrdi samo na območju farme, poudarja Damjana Bartolj, ki ima z možem zadnja štiri leta v najemu tretji objekt, v katerem je okoli 7.500 puranov in puric. Prepričani so, da se neprijeten vonj v vas ne širi, kar so tudi sami že večkrat preverili, čeprav so slišali govorice, da najbolj smrdi ob pol šestih zjutraj in ob pol desetih zvečer. Nedavno jih je obiskal tudi pristojni inšpektor, ki po njihovem ni ugotovil nič spornega.

Novakova vaščane, ki jih prijavljajo inšpekcijskim službam, naproša, naj se raje obrnejo direktno na njih, da bodo skupaj hitreje rešili morebitne težave. Težko verjame, da bi njihovi poginuli purani ležali po njivah, kajti vse mrtve živali redno pobirajo po hlevu in jih shranjujejo v prav za to namenjeno skrinjo, iz katere jih potem takoj odpeljejo pristojne sanitarne službe.

V OBJEKTE VLAGAJO, KOLIKOR ZMOREJO

Da okolica in objekti navzven niso videti najlepše, se strinjajo. »Vlagamo toliko, kolikor nam dejavnost dopušča. Denar vlagamo nazaj v rejo, da imajo purani znotraj čim boljše pogoje. Žal si finančno ne moremo privoščiti nove strehe in oken ali da bi položili asfalt,« pojasnjuje Novakova. Po predračunu bi samo kritina za en objekt stala okoli 30.000 evrov, kar je zanje prevelik strošek, po njenih besedah pa tudi Kmetijska zadruga Trebnje nima namena vlagati v objekte, ker so v preslabem stanju. »Poleg tega ne vemo, koliko časa bomo tukaj še lahko opravljali to dejavnost. Pogodbo o najemu podaljšujemo vsaki dve leti. Kako naj vlagamo, če ne vemo, kaj bo čez dve leti. To za nas ni malo denarja,« pravi Bartolova in dodaja, da imajo vsaj s Perutnino Ptuj sklenjeno pogodbo za odkup puranov za nedoločen čas.

ŽUPAN ZAUPA ODLOČITVAM PRISTOJNIH SLUŽB

Z zadevo je seznanjena lokalna skupnost. Župan Anton Maver pravi, da zaupa pristojnim službam, ki odločajo, ali je dejavnost v skladu z vsemi predpisi in normativi. »Od najemnikov pa pričakujem, da skrbijo za urejenost prostora in okolice, kjer poteka reja puranov. Enako pričakujem tudi od lastnika, da na najemnika apelira, da je okolica urejena tako, da ni moteča za okoliške prebivalce,« pravi župan, ki želi, da se dejavnost tam ohrani, saj gre konec koncev tudi za delovna mesta v občini. »Če ni varno, če ne ustreza higienskim normativom in če je kakorkoli drugače sporno, pričakujem, da bo pristojna inšpekcija ukrepala in da bodo lastnik in trenutna najemnika odpravili morebitne pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti,« še dodaja.

ODREDILI ODSTRANITEV KRITINE

Na medobčinskem inšpektoratu in redarstvu so potrdili, da so prejeli prijavo in jo posredovali naprej pristojnim organom. Tako smo se obrnili na inšpektorat za okolje in prostor, kjer pojasnjujejo, da v zvezi s smradom s puranje farme v Martinji vasi nimajo evidentirane nobene nerešene prijave. »Žal tudi v primeru prijave v zvezi z neprijetnimi vonjavami ni mogoče izrekati inšpekcijskih ukrepov, saj s predpisi ni določena metodologija meritev in niso določene dopustne mejne vrednosti. Metode meritve smradu ni, zato je ministrstvo za okolje in prostor naročilo izdelavo strokovnih podlag, ki bi bile podlage za pripravo predpisa o merjenju oz. ocenitvi smradu,« so zapisali v odgovoru in dodali, da je inšpekcija v preteklosti v zvezi s puranjo farmo sicer prejela prijavo domnevnih nepravilnosti pri ravnanju z odpadno azbestno-cementno kritino. »Po opravljenem ogledu je bila enemu od najemnikov farme z odločbo odrejena odstranitev odpadne azbestno-cementne kritine, kar je bilo tudi izvršeno. Objekti so res starejši, vendar njihovega stanja ni mogoče oceniti za nevarno gradnjo. Gradbena inšpekcija postopka ne vodi,« pravijo.

NEPRAVILNOSTI NISO ODKRILI

Ali reja puranov poteka v skladu s predpisi, smo povprašali tudi na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pojasnili so, da se dejavnost izvaja v treh stavbah v šestih ločenih hlevih in je pod rednim uradnim nadzorom njihovega območnega urada. Poleg rednega nadzora je bil nedavno opravljen tudi izredni nadzor v zvezi s prijavo o nedovoljenem odmetavanju živalskih odpadkov v naravo. »Po vizualnem pregledu vseh hlevov na dani lokaciji, preverjanju evidenc o odstranjevanju stranskih živalskih proizvodov, zaslišanju strank ter temeljitem pregledu neposredne okolice hlevov nepravilnosti niso bile ugotovljene. Zato smo postopek v zvezi s prijavo za stranke zaključili,« so sporočili in dodali, da so higienski in tehnični pogoji v hlevih v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo.

Članek je bil objavljen v 45. številki Dolenjskega lista 9. novembra 2017

Rok Nose