DL: Šola in zdravje - Na sistematski pregled z učitelji ali starši?

15.1.2018 | 14:45

Ilustrativna fotografija (Foto: arhiv DL)

Slovenske osnovne šole že desetletja vozijo otroke na sistematske preglede in obvezna cepljenja. Sistem je utečen, vendar nekatere starše skrbi, da se bo po novem ukinila dosedanja praksa. Ravnatelj osnovne šole Prebold se je namreč nedavno odločil, da šola otrok ne bo več vozila na sistematske preglede, javnost pa se zaskrbljeno sprašuje, ali bo njegova samovoljna odločitev sprožila plaz tudi na drugih šolah.

Kot je dejal, sistematski pregledi niso v izobraževalnih programih in bi se morali izvajati v dnevnih dejavnosti. Po njegovih besedah učitelji niso servis za zdravstvene dejavnosti, poudaril pa je še dve stvari. Zaradi velikega števila otrok v čakalnicah se je pojavil hrup, kar je zmotilo zdravnike, ki so učiteljem očitali, da otrok ne morejo umiriti. Težave so bile tudi, ker nekateri starši niso dovolili cepljenj. Ravnatelj meni, da so sistematski pregledi otrok dolžnost staršev in morajo tako ti poskrbeti, da so opravljeni.

ŠOLE MORAJO SODELOVATI Z ZDRAVSTVENIMI DOMOVI

Ali mu bodo sledili tudi na preostalih šolah, za zdaj sicer še ni jasno, saj ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport nima evidence, kakšne prakse vodijo posamezne osnovne šole. Na naše vprašanje, ali so šole dolžne voziti otroke na sistematske preglede, so z ministrstva odgovorili, da zakon o osnovni šoli v 13. členu pravi, da mora osnovna šola sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj. »Sodelovanje šol in zdravstvenih domov v praksi poteka dobro in na različne načine. V zadnjih letih starši vedno bolj izražajo željo, da bi pri teh pregledih sodelovali. Na želje staršev nas opozarjajo tudi ravnatelji. Na podlagi vseh opozoril je nujno, da skupaj ponovno razmislimo o odprtih vprašanjih. V tem času šole prosimo, da sodelovanje med njimi in zdravstvenimi zavodi poteka kot običajno,« so še zapisali.

POZIV K UREDITVI RAZMER

Predstavniki svetov staršev osnovnih šol, povezani v Zvezo aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS), v sporočilu za javnost ugotavljajo, da zakon v zgoraj omenjenem členu predpisuje, da se sistematski pregledi izvedejo v sodelovanju med osnovno šolo in zdravstvenimi zavodi. »Izrecno je predpisano, da osnovna šola mora sodelovati z zdravstvenimi zavodi. Glede na zapis z besedico mora gre torej za predpisano obvezo šole,« menijo v ZASSS, kjer pozivajo ministrstvi za izobraževanje, znanost in šport ter za zdravje k ureditvi razmer. Po njihovem neustrezna izvedba sistematičnih zdravstvenih pregledov otrok v osnovni šoli v posameznih primerih že lahko pomeni kršitev ustavnih pravic otrok do zdravja, če se področje ne bo uredilo, pa lahko nastane širši javnozdravstveni problem, so zapisali.

RUŠENJE UTEČENIH PRAKS IMA LAHKO POSLEDICE

Tudi v Zvezi prijateljev mladine Slovenije z zaskrbljenostjo spremljajo problematiko. Sistematski pregledi učencev so primer dobre prakse, s katerim država poskrbi tudi za tiste otroke, za katere starši sami morda ne bi, so poudarili v sporočilu za javnost. »Ne moremo si namreč zatiskati oči pred dejstvom, da so otroci še najbolj enakopravni v šoli, saj imajo vsaj tam na voljo enake minimalne storitve in standarde, kot jih imajo vsi drugi otroci,« so dodali v zvezi. Po njihovem opozorilu ima »samovoljno rušenje utečenih dobrih praks« lahko širše in dolgoročne posledice, kot bi bila recimo ta, da morajo starši vzeti dopust, da odpeljejo otroka na sistematski pregled. Tudi sistem obveznega osnovnega zdravstvenega zavarovanja izhaja iz razmisleka, da mora včasih država poskrbeti za državljane, tudi kadar državljani tega morda ne želijo. Šole so pozvali, naj se zavedejo pomena sistematskih pregledov otrok in naj ne spreminjajo dosedanjih praks.

VISOKA REALIZACIJA SISTEMATSKIH PREGLEDOV

Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da izvajanje sistematičnih pregledov otrok in šolarjev v Sloveniji poteka zelo dobro, saj realizacija sistematskih pregledov glede na plan v nobeni območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2016 ni bila nižja kot 97,64 odst. »Ministrstvo za zdravje bo v razgovorih z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport zagovarjalo stališča, ki so v prid ohranjanju in varovanju zdravja otrok, saj je dobro zdravje tudi pogoj za doseganje izobraževalnih ciljev. Visok delež vključenosti otrok v preventivno zdravstveno varstvo je treba zadržati in v tej luči obravnavati vsa odprta vprašanja ali dileme, ki se pojavljajo. Želimo si, da bi zdravje bilo prepoznano kot vrednota, za katero si v skladu s svojimi pristojnostmi prizadevajo vsi resorji in družbeni sistemi,« so nam odgovorili.

VOZIJO, KER GRE ZA DOBRO OTROK

Ali šole vozijo učence na sistematske preglede in kakšne pomisleke imajo pri tem, smo preverili na nekaterih osnovnih šolah na našem območju. Na osnovni šoli Metlika so dejali, da je to zanje obremenitev, vendar jih vozijo, ker gre tu za dobro otrok. »Vendar mi v svojem programu tega nimamo. Nikjer v učnih načrtih to ni izrecno zapisano. To je dodatna obveza šol, ki ni opredeljena,« pravi pomočnica ravnateljice Janja Jakljič in dodaja, da so letos dosegli vsaj to, da imajo učenci sočasno tudi pregled zob.

Na osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje so nam povedali, da vsaj v prvem razredu učence spremljajo tudi starši. Tako kot za mnoge druge šole je tudi zanje vse, kar ni pouk, dodatna obremenitev. Po besedah pomočnice ravnatelja Magde Gornik učence vozijo v dveh delih, zjutraj fante, nato pa še dekleta, kajti če je skupina večja od 15 otrok, je treba zagotoviti dodatnega spremljevalca. Tudi v prihodnje bodo to še naprej počeli, saj gre za dobro otrok.

Zaradi tega tudi na grmski osnovni šoli v Novem mestu otroke vozijo na sistematske preglede, čeprav bi bila po besedah pomočnika ravnateljice Tihomirja Trohe o tem potrebna strokovna debata, zadevo bi bilo treba prevetriti na strokovni ravni ter sprejeti določene zadeve, ki bi odpravile vse nejasnosti. »Lahko se tudi sprašujemo, ali gre pri tem tudi za poseg v otrokovo telesno integriteto. Zlasti pri cepljenju je to izrazito, ko je otrok v stiski in ga boli. Namesto očeta ali mame pa ga za roke drži učiteljica,« izpostavlja Troha.

Želeli smo dobiti tudi mnenje šole, ki sistematske preglede nalaga na pleča staršev, vendar je na našem območju nismo našli. Ministrstvo namreč ne vodi evidence, tako da se vsaka šola odloča po svoje.

ŠOLA UPRAVIČENA LE DO ZDRAVNIŠKEGA POTRDILA

Nekateri imajo pri tem pomisleke tudi glede varstva osebnih podatkov. Obrnili smo se na informacijskega pooblaščenca, kjer so nam odgovorili, da zgolj spremljanje učencev na sistematične preventivne preglede ni problematično z vidika varstva osebnih podatkov, saj pri tem ne pride oziroma praviloma naj ne bi prišlo do seznanjanja s konkretnimi zdravstvenimi podatki učencev. »Obveščanje spremljevalca o konkretnih rezultatih (stanjih) in drugih zdravstvenih podatkih učencev (npr. druge zdravstvene obravnave, zavrnitve, prenaročanja, napotitve...) s strani izvajalca šolske medicine ni dopustno, ker za to ni na voljo pravne podlage. Tako obveščanje tudi ni potrebno, saj šola konkretnih zdravstvenih podatkov ne potrebuje za delo z učencem. Šola je v okviru izvajanja upravičena le do zdravniškega potrdila, ki lahko vsebuje podatke o zdravstveni sposobnosti, zdravstvenih posebnostih (npr. dieta, omejitve pri fizičnih aktivnostih) in cepljenjih po imunizacijskem programu,« so pojasnili.

Šola se lahko z zdravstvenimi podatki seznani le izjemoma še v nekaterih drugih primerih, in sicer v okviru obravnave učenca, ki potrebuje pomoč in svetovanje v šolski svetovalni službi, po volji staršev ali skrbnikov (npr. podatki o jemanju zdravil, epilepsija, hude alergijske reakcije, nalezljive bolezni), v okviru usmerjene obravnave otrok s posebnimi potrebami in pogojno s strani zdravnika, če so neposredno ogroženi življenjski interesi učenca.

Tudi običajni zaključni pogovor spremljevalca z zdravnikom ali drugimi zdravstvenimi delavci je lahko le splošen oziroma se razkrite informacije ne smejo navezovati na točno določene ali določljive učence, so še dodali.

Članek je bil objavljen v 45. številki Dolenjskega lista 9. novembra 2017

Rok Nose