DL: Delavcev ne dobijo niti za dobro plačo

12.1.2018 | 14:35

Trije izmed uspešnih semiških podjetnikov (z leve): Jože Tomaževič, Andrej Adamič in Gorazd Kambič. (Foto: M. B.-J.)

V šolah izobražujejo za poklice, ki jih ne potrebujemo, so menili semiški podjetniki in obrtniki – Po delavce celo v Bosno, ker so brezposelni pri nas nezaposljivi – Mnogi širijo proizvodnjo in se ozirajo po tujih trgih – Težave z referencami

Semiška županja Polona Kambič že po tradiciji v okviru občinskega praznika pripravi zajtrk s podjetniki in obrtniki v občini. Na letošnjem srečanju je dr. Iva Konda najprej predstavila razmere v Sloveniji, Beli krajini in v občini, Kristian Asani pa je govoril o razpisih v Pokolpju ter podjetniškem inkubatorju in coworkingu.

V semiški občini ima sedež 53 mikro, majhnih in srednje velikih podjetij, v katerih z dobrimi 33.000 evri ustvarijo največjo neto dodano vrednost na zaposlenega v Beli krajini, ki pa je pod povprečjem jugovzhodne regije in države. Julija je bila brezposelnost 13,1 odst., kar je najmanj v Beli krajini, a nad državnim povprečjem. Polona Kambič je predstavila pomoč, ki jo lahko izkoristijo podjetniki pri razvoju svojih podjetij. Ni pa mogla mimo smučišča na Gačah. Ustanovljena je bila gospodarska družba Gače, ki je z Iskro podpisala najemno pogodbo za smučišče, ki naj bi ga konec leta 2019 odkupila. Pismo o nameri za nakup smučarskih vozovnic je podpisalo 15 občin iz jugovzhodne Slovenije in tako pripomoglo k letošnjemu zagonu smučišča.

PRIHODNOST V KAKOVOSTI

Podjetniki in obrtniki so pohvalili dobro sodelovanje z občinsko upravo. Njihova rdeča nit pa je bilo pomanjkanje delavcev z ustrezno izobrazbo, za kar krivijo predvsem neustrezen izobraževalni sistem in dejstvo, da marsikdo raje živi s socialno podporo in delom na črno, kot da bi se zaposlil.

Jože Tomaževič iz Tokija je povedal, da imajo 25-odst. rast in zato že prostorsko stisko, kader pa dobijo tako, da zaposlijo mlade takoj po končanem šolanju in jih dodatno usposobijo. Priznal je, da mu je pri razvoju pred petimi leti veliko pomagala pomoč razvojnega sklada, ter zatrdil, da podjetnik ne sme zaspati in se smiliti samemu sebi. Andreju Adamiču, ki ima zidarstvo in gradbeništvo, se je zdelo prav, da spodbujajo gradnje, ki imajo manjši vpliv na okolje. Težava pri delu oz. pri prijavah na razpise pa so reference, ki so, kar je po njegovem povsem zgrešeno, v denarju. Poleg tega so razpisi za gradbeništvo slabo zastavljeni, sicer pa vidi v Beli krajini prihodnost gradbeništva z naravnimi materiali in v povezavi s kmetijstvom.

Gorazd Kambič iz Laboratorijske opreme Kambič je bil prepričan, da je prihodnost v tehnoloških rešitvah. Čeprav gre za majhno podjetje, štipendirajo, tesno pa sodelujejo s fakultetami. Rudi Bukovec, ki ima kleparstvo, ličarstvo in mehanične storitve, je pohvalil, da sploh ni občutil krize. Da jim gre dobro, je dejal tudi Marjan Ogulin, ki ima vulkanizerstvo, optiko, avtopralnico in hitri servis. Ivan Simonič iz podjetja Agri je povedal, da krčijo trgovinsko dejavnost ter širijo proizvodnjo penin, zato tudi povečujejo vinsko klet. Svetovni in slovenski potrošniki iščejo ekstra suhe penine, starane 7 do 10 let, ki so podobne francoskemu šampanjcu. Prepričan je, da v Sloveniji ne bo nihče preživel s poceni vini, tisti z majhnimi količinami pa bodo lažje preživeli le s kakovostnimi vini, torej z dodano vrednostjo. In Simoničeve penine so kakovostne, saj so se v Londonu uvrstile med 10 najboljših na svetu, v Sloveniji pa so pristale na drugem mestu.

DELAVCEV NE DOBIJO NITI ZA DOBRO PLAČO

Silva Boljka iz podjetja Elstab, ki se ukvarja s prašnim lakiranjem, je dejala, da je njihova miselnost, da morajo biti hitri. Stranke prihajajo iz vse Slovenije, svoje izdelke pa v glavnem izvažajo. Boris Štravs iz družinskega podjetja Intermetal, v katerem v glavnem za tujino izdelujejo stroje in livarsko opremo, je povedal, da v zadnjem času veliko investirajo, a še niso dobili nepovratnega denarja, ki si ga tudi ne želijo. Menijo, da si morajo pomagati sami. Glede kadrov je dejal, da bi morali ljudi motivirati, da bi postali kaj več kot navadni delavci. Da je težko dobiti kader, čeprav plače niso majhne, je potarnal tudi Milan Ivanetič, ki se ukvarja s kovinarstvom in strojegradnjo, obnavlja pa tudi semiški hotel Smuk.

Direktor semiške poslovne enote Iskre Rok Kokalj je pohvalil, da veliko investirajo, letos pa bodo v stroje in opremo vložili kar 2,6 milijona evrov. Imajo 500 zaposlenih, letos pa so jih zaposlili 70. Čeprav je v Beli krajini velika brezposelnost, je težko dobiti delavce, ker je veliko nezaposljivih, iz drugih regij pa je pripravljen priti le malokdo. Predvsem težko dobijo strojnike in orodjarje. Seveda pa je Bela krajina praviloma premajhna za njihove izdelke, zato tržišče iščejo ne le po Sloveniji, ampak tudi v mnogih drugih državah. Letošnja rast bo 8-odst., v prihodnje pa še večja, saj razvijajo sodobne izdelke. Izdelovali bodo tudi kondenzatorje, ki jih bodo obnavljali.

Franci Požek, ki se ukvarja z gradbeništvom in trgovino, v devetih letih pa je družinsko podjetje zraslo z enega na 22 zaposlenih, je opozoril, da v Sloveniji primanjkuje strokovnega kadra, kot so zidarji, tesarji, zato mora po delavce tudi v BiH. Obljubil je, da bo še dopolnil ponudbo. Nande Bucik, ki se 39 let ukvarja s tiskarstvom, je dejal, da je v Beli krajini velik problem s kadrom in da so vse delavce morali izučiti sami. A čeprav se podjetniki zavedajo, da je treba dobre delavce primerno plačati, jih ne dobijo. Dušan Bezek, ki izdeluje stavbno pohištvo in razvija dekorativna polnila za aluminijasta in PVC vrata, pa v prihodnjem letu načrtuje širitev trga na Hrvaško in v Avstrijo. Ker se mu promet hitro povečuje, potrebuje komercialiste, strojnike, monterje, delavce.

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista 2. novembra 2017

M. Bezek-Jakše