ZEG: Nikjer v svetu ni jedrski objekt tako blizu letališča

17.12.2017 | 16:50

Za začetek delovnega dne so si predstavniki vlade 6. decembra ogledali vojašnico Cerklje ob Krki. (Foto: arhiv; Martin Luzar)

Zveza ekoloških gibanj Slovenije-ZEG, nevladna okoljska organizacija ( ima status društva v javnem interesu po ZVO) po 13 letih ponovno nasprotuje in javno opozarja na okoljsko škodljivo investicijo gradnje poslovno – logističnega (lobističnega !?) centra FENIS ob lokaciji vojaškega letališča in civilnega letališča v Cerkljah ob Krki in s tem na številne nove zdravstvene in okoljske probleme, ki jih bo povzročalo civilno oz. vojaško letalstvo.

Že na pobudo Občine Brežice so se po tej temi 2. marca 2016 v Letalskem centru Cerklje sestali na delovnem sestanku minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ministrica za obrambo Andreja Katič, župana občin Krško in Brežice in drugi. Temi sestanka sta bili dve - uporaba letališča Cerklje ob Krki za potrebe JGZ Letalski center, gradnje in širitve vojaškega letališča za potrebe civilnega letališča in nadaljnji razvoj letališča s projektom nacionalnega (?) pomena Gospodarsko središče FENIKS. Med drugim je minister Počivalšek takrat izjavil, »da je sama lega letališča fantastična tako za civilno letalski del kot samo nadgradnjo v poslovno - gospodarskem smislu ( tudi za turizem)».

Zgodba se je ponovila ob nedavnem obisku Vlade RS , ki si je za uvodni delovni posveta izbrala vojašnico Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki. Iz poročanja medijev je razvidno, da je brežiški župan Ivan Molan na posvetu zagrozil: »V primeru le vojaškega letališča so zahtevani nižji okoljski in varnostni standardi ter bi bili stroški za Slovensko vojsko nižji. Če se bo razvijalo le vojaško letališče, bo občinski svet moral razmisliti, ali smo bili izigrani in ali imamo možnost preklicati soglasje za vojaško-civilno letališče. Prepričan sem, da bomo s svetniki o tem govorili na eni od sej po novem letu.«

V ZEG-u smo presenečeni in ogorčeni nad tako enostranskimi pogovori vladnega delovnega posveta , kjer so predstavili le oz. samo ekonomske in lobistične cilje - popolnoma pa zanemarili okoljski vidik in njih dolgoročne varnostne posledice (neposredna bližina NEK) za kvaliteto življenja in bivanja prebivalstva v Posavju (hrup, emisije ,tresenje …) in širše. Ob povprečno zasedenem osrednjem brniškem letališču in popolnoma praznem v Mariboru sedaj želimo graditi še tretje civilno letališče za enkratne poslovne potrebe tujih direktorjev Revoza in Daimlerja?! Komu?

OBRAZLOŽITEV STALIŠČA:

OKOLJSKI VPLIVI CIVILNEGA IN VOJAŠKEGA LETALIŠČA

Po oceni ICAO je bilo v letu 2014 v mednarodnem in domačem javnem letalskem prometu v svetu prepeljanih največ potnikov doslej, 3,3 milijarde (5,5 % več kot leto prej) in več kot 50 milijonov ton blaga (3,9 % več kot leta 2013). Samo v mednarodnem letalskem prometu je po podatkih ICAO v letu 2014 potovalo 1,3 milijarde potnikov ali za 6 % več kot v letu 2013.

V 2014 je prek slovenskih mednarodnih letališč potovalo 1,3 milijona potnikov, 26 % več kot v letu 2004. Podatki za leto 2016 so višji.

V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije - ZEG nismo ta čas , niti do danes v pristojnih državnih vladnih inštitucijah, Letalski zvezi Slovenije , AA in javnih medijih zasledili nič rečenega o vplivih letalskega prometa na onesnaženost zraka. ZEG resno opozarja pristojne, da spada zračni promet v isto kategorijo onesnaževanja kot potniški in tovorni promet.

Vsak dan leti nad Slovenijo tisoč letal. Na običajen zimski dan je preletov 600, na vrhuncu sezone pa med 1.200 do 1.500.

Velik del onesnaženega zraka in prisotnost CO₂ je pripisati prav letalskemu prometu, kljub vsem tehnološkim izboljšavam. Izgorevanje kerozina povzroča v veliki meri nastanek "tople grede" v atmosferi.

Druga negativna posledica izpušnih letalskih plinov je zmanjševanje ozonske plasti, s tem naraščanje zemeljske temperature in spreminjanje klimatskih sprememb. Onesnaževanja zraka zaradi izpušnih plinov iz letalstva ni ustrezno vključeno v številne okoljske dokumente (npr. Kioto, RIO+), kakor (po naših podatkih) tudi ne v predlog dokumenta pariške podnebne konference . Hrup, kot oblika onesnaževanja okolja je drugi velik problem letalstva. Večino velikih svetovnih letališč, vojaških, športnih in helikopterskih so zgradili ob urbanih in gosto poseljenih mestih. Na srečo smo v Sloveniji obe osrednji letališči, ustrezno okoljsko planirali in postavili. Ta v Cerkljah pa je ukleščena v gosto poseljeno urbano naselje in pokrajino ob reki Savi.

Številni občani in naravovarstveniki v Posavju in na Kozjanskem nas vsako leto opozarjajo na okoljski problem (hrup in veliko množičnost) letalskih koridorjev . Koridorji tečejo preko biotsko razglašenega Regijskega KOZJANSKEGA parka (tam so pogosti tudi preleti vojaških letal in helikopterjev). Še vedno se dogaja, da v času parjenja zaščitene žabe »plavice« preletavajo Krakovski gozd vojaški helikopterji in letala . Pred leti je bivša obrambna ministrica dr. Jelušičeva na predlog ZEG-a znala prisluhniti temu okoljskemu problemu.

VKLJUČEVANJE JAVNOSTI V POSTOPEK IZBORA LOKACIJE IN ŠTUDIJA PVO

ZEG ugotavlja , da so na tem delovnem vladnem posvetu manjkali predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (ARSO), Urada RS za jedrsko varnost in predstavniki zainteresirane NVO in civilne družbe. Seveda, če ti še kaj štejejo v RS?

V to najbolj zgodnji fazo (glej Aarhuška konvencija) vključevanja javnosti v postopek izbora lokacije za civilno letališče in projekt Feniks ponovno ni bila povabljena zainteresirana javnost in občani. Pridobivanje družbenega soglasja zajema sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, predstavniki strokovne javnosti (eksperti, tehniki, naravoslovci, družboslovci, okoljevarstveniki ...), posebnimi skupinami javnosti (politiki, nevladne okoljske organizacije, mediji) ter tudi splošno javnostjo oz. občani. Vsi po nam znanih podatkih za ta načrtovani projekt , pridobljeni v začetnih stopnjah vrednotenja prostora in morebitne varnosti in ogroženosti bližnjega prebivalstva temeljijo le na kabinetnih raziskavah.

PARTNERSTVO ZA VARSTVO OKOLJA – VOJSKA IN NVO

V ZEG smo bili bolj, kot nad izjavo župana Brežic smo presenečeni nad izjavo ministrice Andreje Katič: »Za nadaljnji razvoj letališča mora to postati vladni projekt« ter »da je MORS realiziral vse v preteklosti dogovorjene obveznosti.» ?? Ker smo bili aktivni udeleženec javne razprave o gradnji in širitvi vojaškega letališča Cerklje, bi o teh realiziranih obveznostih morali povprašati tudi najbližje krajane ob letališču . Ministrstvo za obrambo je zadnjih letih pozabilo na sodelovanje slovenske vojske s civilnim prebivalstvom in okoljskimi NVO na področju varovanja okolja.

Za vojaške aktivnosti naj v miru veljajo vsi okoljevarstveni dogovori in standardi (okoljski NATO standard).

Problem bo, da preden se v Sloveniji politiki odločijo za ta projekt, bo potrebno dati še javne in strokovne odgovore na:

- Okoljske vidike širitve letališča: večji hrup, tresljaji objektov ob pristajanju in vzletanju večjih letal, emisije, svetlobno onesnaževanje, vplivi na podtalnico ...

- Varnostne vplive obstoječega vojaškega in civilnega letališča : načrtovana teroristična dejanja in letalske nesreče na oz. v bližini jedrskega objekta NEK in NSRAO – in s tem ogrožena jedrska varnost.

V ZEG-u zato odločno nasprotujemo morebitni novogradnji civilnega letališča v Cerkljah ob Krki , posebej pa dodatni širitvi nadomestnega vojaškega NATO letališča v Cerkljah ob Krki. Približno dva (2) kilometrska nova pristajalna steza bi se močno približala jedrskemu objektu NEK (npr. pred leti prelet slovenskega Falcona nad NEK), morebitni novo gradnji NEK 2 in bodočemu odlagališču jedrskih odpadkov – NSRAO v Vrbini.

Nikjer v svetu ni jedrski objekt tako blizu letališča (2 km zračne linije), kot v Krškem.

V zvezi smatramo, da bi prevelika frekvenca civilnih in vojaških letal na tem obrobju zaščitenega območja parka ovirala razvoj mehkega in eko turizma v regiji TERM Čatež in Olimja / hrup / in biokmetovanja (odpadek kerozina) ter ogrozila varnost NEK Krško, odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini . Emisije iz prometa so največji onesnaževalci okolja v Evropi in pri nas.

Ekološki pozdrav!

Za Izvršni odbor ZEG-a
Predsednik Karel Lipič, univ.dipl. ing.