DL: Uspešno gre po očetovih stopinjah

12.12.2017 | 14:40

Iztok Simonič

Alojz Simonič z Vinjega Vrha pri Semiču je delal kot tehnolog v semiški Iskri. Ker na trgu ni bilo mogoče dobiti gumijastih tesnil, se je odločil, da jih bo poskušal narediti sam v domači garaži. Ker je bil uspešen in ker je bilo povpraševanje po njegovih izdelkih, je povečal proizvodnjo, pustil službo in leta 1992 registriral podjetje Tajčman – tako se pravi pri Simoničevih po domače – ter se v njem zaposlil.

Leta 2003 se je v očetovem podjetju zaposlil sin Iztok, ki je, ko se je nekaj let pozneje oče upokojil, postal lastnik firme in njen direktor. Osnovna dejavnost je v podjetju še vedno ostala proizvodnja izdelkov iz vseh vrst gume in silikona, kot so tesnila, prevodnice, blažilci, nogice in različni podstavki ter vsi ostali izdelki po naročilu. Sedaj prevladujejo izdelki iz silikona, ki jih je kar 70 odst. Nikoli pa se niso lotili masivne proizvodnje, ampak so zvesti majhnim serijam. Iztok pravi, da je to njihova prednost, saj se lahko hitro prilagajajo željam naročnikov, pri čemer je bil pravi mojster že Alojz, ki je bil, kot ga pohvali sin, zelo iznajdljiv, še vedno pa je dobrodošel s svojimi koristnimi nasveti.

»Ko sem prevzel podjetje, sem avtomatiziral proizvodnjo in začel proizvajati poliuretansko peno, lani pa sem se začel ukvarjati še s hidrografiko. Gre za mlado dejavnost. V mojem podjetju je od ideje do danes minilo šele eno leto, a sem že dobro usvojil to delo, s katerim se jih v Sloveniji ukvarja le malo. Morda imam tudi zato veliko dela, čeprav ne delam posebne reklame. Gre za barvanje z vodnim prenosom, pri katerem izdelke iz skoraj vseh materialov pobarvam z različnimi motivi, vzorci in odtenki. Ti se s folije na osnovi vode prenesejo na izdelek. Veliko delam za avtomobilsko industrijo, hidrografika pa je primerna tudi za izdelke, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, računalništvu, za notranjost avtodomov, kamp prikolic in jaht, pa tudi za pohištvo in celo igrače,« pojasni Iztok.

Še vedno pa se Simonič, ki ima v proizvodnji zaposleno delavko, ukvarja z montiranjem klimatskih naprav. To je bilo tudi njegovo prvo delo, ki ga je opravljal, preden se je zaposlil v očetovem podjetju. Sicer pa svoje izdelke prodaja predvsem belokranjskim podjetjem, sodeluje pa tudi z nekaterimi z drugih koncev Slovenije.

»Ne razmišljam, da bi razširil proizvodnjo, če pa že, bi se še bolj posvetil hidrografiki. Morda bom naredil večje bazene, da bom lahko barval tudi večje kose, to pa pomeni, da bi moral dograditi delavnico. Seveda sem zagovornik razvoja, a raje rastem s počasnimi in sigurnimi koraki. Da bi se lotil še kakšnih novih izdelkov, sedaj ni časa. Ne rečem pa, da ne bi poskusil še kaj novega, torej kaj takega, s čimer trg še ni nasičen,« pravi Iztok Simonič, ki trenutno tudi nima potreb, da bi zaposlil še koga. Res pa je, da njegov delovni dan nikoli ne traja le osem ur.

Članek je bil objavljen v 40. številki Dolenjskega lista 5. oktobra 2017

M. Bezek-Jakše