DL: Gnojenje - Storili bomo prav vse za zaščito vodnih virov

9.12.2017 | 18:00

Belokranjci, ki so ekološko osveščeni, zatrjujejo, da ne bodo dovolili, da bi z gnojenjem onesnažili podtalnico in vire pitne vode. Na fotografiji jezero ob izviru Dobličice, največjega vodnega vira v Beli krajini, iz katerega oskrbujejo s pitno vodo dobršen del Belokranjcev. (Foto: N. Šuštaršič)

Tako zagotavlja Niko Šuštarič, predsednik Proteusa – okoljskega gibanja Bela krajina – Belokranjske ekologe je zmotilo, da digestat prvega kakovostnega razreda, za kakršnega je opredeljena gnojevka iz črnomaljske bioplinarne, na vodovarstvenih območjih ni izrecno prepovedan

Konec lanskega leta je bil v Črnomlju drugi mednarodni strokovni posvet z naslovom SOS proteus: varstvo črne človeške ribice in njenega habitata – 30 let po odkritju. Ker mnogi kmetijstvo vidijo kot veliko grožnjo kraškemu podzemlju, je Mateja Strgulec iz KGZS Zavoda Novo mesto dejala, da so glede rabe pregnitega blata, kar je sopomenka za digestat, od odgovornih dobili odgovor, da digestat prvega kakovostnega razreda, za kakršnega je opredeljena na primer gnojevka iz črnomaljske bioplinarne, na vodovarstvenih območjih (VVO) ni izrecno prepovedan.

Takrat je Strgulčeva zagotovila, da bodo poiskali dodatna pojasnila, saj je eno zapisano, drugo se tolmači, tretje pa dela. V društvu Proteus – okoljskem gibanju Bela krajina so postali pozorni prav na tr ditev, da »digestat prvega kakovostnega razreda na vodovarstvenih območjih ni izrecno prepovedan«. Zato so kot informacijo javnega značaja od ministrstva za okolje zahtevali njihovo stališče. Dobili so odgovor Andreja Pristovnika z direktorata za okolje, v katerem je zapisano, da je po uredbi o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih na notranjih območjih prepovedano shranjevati in uporabljati kompost in pregnito blato prvega in drugega kakovostnega razreda. Uporaba organskega gnojila digestata, ki je proizvod, pa ni eksplicitno prepovedana.

POTREBNI SO GNOJILNI NAČRTI

V Proteusu jih je znova zmotila trditev, da uporaba digestata ni eksplicitno prepovedana. Zato jih je zanimalo, kakšna navodila za gnojenje bodo z zavoda dali kmetom. S KGZS – Zavoda Novo mesto so jim med drugim odgovorili, da »na VVO 1 uporabe digestata ne priporočajo«. Sicer pa so v obširnih navodilih za pogoje gnojenja kmetijskih zemljišč z digestatom, ki spada v prvi kakovostni razred, ki je proizvod, zapisali, da raba takšnega digestata zahteva tudi, da kmet, ki takšno gnojilo uporablja, dokazuje potrebo po tovrstnem gnojilu z najvišjo stopnjo strokovnosti, ki jo dokaže tudi z gnojilnim načrtom.

Za izdelavo gnojilnih načrtov pa je treba ob vsakem gnojenju pridobiti tudi deklar acijo za digestat. Deklaracija, ki mora spremljati vsako cisterno digestata, izkazuje, ali je digestat primerne kakovosti za vnos v tla. Zato naj kmet za vsak dovoz digestata od bioplinarja zahteva deklaracijo in jo skrbno shrani v dokaz, da ob morebitnih obremenitvah živil s posameznimi elementi ni kriv kmet.

V PROTEUSU SO BESNI

S takšnim odgovorom v Proteusu niso bili zadovoljni. »Stališče KGZS – Zavoda Novo mesto, da na VVO 1 uporabe digestata ne priporočajo, dejansko pomeni, da uporaba digestata, ki je proizvod, na vseh treh VVO ni prepovedana. Menimo, da gre za napačno tolmačenje uredbe o VVO, na zavodu pa so se očitno zgolj oprli na mnenje Andreja Pristovnika. Vlada je avgusta lani končno sprejela uredbo o VVO za tri belokranjske občine, s katero so varovani vsi vodni viri, iz katerih se napaja belokranjski vodovod. Za VVO veljajo strožji pogoji za gnojenje in gradnje. V Beli krajini pa je še poseben problem z gnojenjem z bioplinsko gnojevko iz bioplinarne na Lokvah pri Črnomlju, ker vsebuje težke kovine in druge nevarne snovi, ki jih v go veji ali prašičji gnojevki in v gnoju ni. Uredba o bioplinarnah ne določa ničesar glede uporabe digestata na VVO, ampak prepušča pogoje uporabe uredbi o VVO. Ta pa v 6. točki 1. odstavka 20. člena v celoti prepoveduje uporabo komposta in pregnitega blata – digestata prvega in drugega kakovostnega razreda. Sicer pa uredba o VVO ne ločuje med pregnitim blatom – digestatom, ki je proizvod, in pregnitim blatom – digestatom, ki to ni. Pomeni torej, da ni pomembno, ali je digestat proizvod ali ne. Že samo t a določba zadošča za sklep, da niti digestata, ki je proizvod, na VVO ni dovoljeno uporabljati,« je dejal predsednik Proteusa Niko Šuštarič ter pristavil, da je vse skupaj morda zapleteno za laike, ne pa za pravnike.

»V Proteusu smo besni. Če omenjeni dve uredbi ne bi bili dovolj jasni, a sta, bi bil za tolmačenje predpisov pristojen samo organ, ki ju je sprejel. Torej vlada, ne pa neki državni uradnik. Toliko bolj nas zato preseneča lahkotnost, s katero so se zadovoljili z mnenjem državnega uradnika na KGZS – Zavodu Novo mesto, ki je državna služba in ki je kot kmetijski zavod, ki deluje v javnem interesu, dolžan skrbeti za okoljsko varno kmetovanje. Kot okoljevarstveno društvo nikakor ne moremo sprejeti stališča zavoda in bomo storili vse za zagotovitev spoštovanja veljavnih predpisov. Zlasti še, ko gre za belokranjske vire pitne vode. Dovolj nam je izkušnja s Krupo pred slabimi 35 leti, ko smo morda izvir te belokranjske reke za vedno izgubili kot vir pitne vode,« je še povedal Šuštarič.

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista 28. septembra 2017

M. Bezek-Jakše