DL: Peter in Agnieszka - Ljubezen močnejša od ovir

7.12.2017 | 14:50

Agnieszka in Peter se nameravata prihodnje leto poročiti. (Foto: M. B.-J.)

Da mora marsikdaj ljubezen premagati nešteto ovir, da jo dva dokončno potrdita, dokazujeta Peter Mravinec iz Kanižarice in Agnieszka Sefarin iz poljskega mesta Zabrowice Šlaskie nedaleč od Vroclava. Spoznala sta se pred slabimi tremi leti po internetu, prvič pa sta se srečala pol leta pozneje, ko je Peter s prijateljem in njegovim dekletom obiskal Poljsko. Prej sta se zgolj pogovarjala prek interneta.

Agnieszka se danes spominja, da je bila ob prvem srečanju prepričana, da bosta s Petrom ostala zgolj prijatelja. Ko je odhajal, celo ni bila povsem prepričana, da se bosta še kdaj videla. A vedno več sta se pogovarjala po Skypu. Med šolskim letom sicer niti nista imela kaj prida časa za snidenje. Peter, profesor fizike in tehnike, je bil zaposlen na črnomaljski Osnovni šoli Milke Šobar-Nataše, prihodnji teden pa začenja poučevati na Osnovni šoli Loka v Črnomlju. Agnieszka pa je bila kot profesorica angleškega jezika zaposlena v tamkajšnji gimnaziji, angleščino pa je poučevala še na srednji šoli za odrasle, na jezikovni šoli in na šoli za tretje življenjsko obdobje. A ko so prišle poletne počitnice, sta jih preživela skupaj.

SELITEV V SLOVENIJO

»Še prej sva se srečala na Češkem in Peter mi je priznal, da me ima rad. Vendar ne takrat ne med poletnimi počitnicami še nisva bila prepričana, da bova kdaj živela skupaj. Mislila sva le, da bova drug drugemu razkazala svojo domovino. A ko sva bila skupaj, sva se ves čas bala slovesa, saj je v zraku nenehno viselo vprašanje, ali se morda ne vidiva zadnjič. Nihče od naju ni povsem verjel, da se bova še kdaj srečala,« se spominja Agnieszka.

Ko so za lanske zimske počitnice starši Petra z avtom peljali v Ljubljano, od koder je nameraval odpotovati na Poljsko, si je pred Ljubljano premislil in se vrnil v Belo krajino. »Napisal sem ji sporočilo, da je neizvedljivo, da bi živela skupaj, in da mora nekdo izmed naju narediti konec ter da sem se odločil, da bom to jaz,« pripoveduje Peter. »Bila sem v šoku in nekaj časa sem samo jokala. Zanj sem bila pripravljena narediti vse na svetu, on pa je prekinil zvezo. Pozneje sva se pogovorila, Peter si je izposodil avtomobil in še isto noč prišel na Poljsko. Takrat sem vedela, da morava storiti nekaj, česar ne bova obžalovala. Trdno sva se tudi odločila, da bova ostala skupaj. Oba rada delava v šoli, a ker on pri delu bolj potrebuje slovenski jezik kot jaz poljskega, sem se odločila, da se preselim v Slovenijo,« pripoveduje Agnieszka.

Na Poljskem, kjer je poučevala sedem let, je pustila službo in st anovanje, prodala avto in se le tošnjega julija preselila v Kanižarico pri Črnomlju. V tem kratkem času se je izredno dobro naučila slovensko. Pravi, da ima dobro motivacijo. A si je vzela eno leto časa, da se povsem nauči slovensko, potem pa bo iskala službo. Veliko lažje se ji je učiti tuj jezik, ker je jezikoslovka in ve, kako se lahko čim bolj uspešno loti učenja. Peter pa se uči poljščino, a priznava, da mu gre počasneje kot Agnieszki.

DVOJINA JE NAJTRŠI OREH

Seveda pa tudi Agnieszka pri učenju naleti na težave. Pri slovenščini se ji zdi na primer težka dvojina. Presenečena je tudi nad številnimi slovenskimi narečji, ki jih na Poljskem ne poznajo. Okrog nje seveda vsi govorijo v narečju, ona pa se želi naučiti pravilno slovensko. Zanimivo pa je, da je veliko slovenskih in poljskih besed podobnih ali celo enakih, imajo pa različen pomen.

O Slovencih ima zelo dobro mnenje. »V Sloveniji še nisem srečala človeka, ki ne bi bil prijazen z mano. Veliko bolj so prijazni kot Poljaki, in to povsod, tako na ulici, v trgovinah, lokalih, uradih in ustanovah. Slovenci se veliko smejijo, presenetilo pa me je tudi, da se precej več družijo kot na Poljskem. V Sloveniji sem bila presenečena tudi nad dobro ohranjeno naravo. Skratka, v svoji novi domovini sem zelo zadovoljna,« pravi Agnieszka ter pristavi, da včasih pogreša velika mesta. In seveda svojo družino na Poljskem, še posebej staro mamo. Ima veliko sorodnikov, na Poljskem pa poleg staršev tudi brata, medtem ko sestra živi v Nemčiji.

»Sedaj mi je veliko lažje oditi na Poljsko in se spet vrniti v Slovenijo, ker greva s Petrom skupaj in veva, da bova ostala nerazdružljiva. V prihodnjem letu načrtujeva tudi poroko, ki bo seveda na Poljskem,« še zaupa Agnieszka.

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista 28. septembra 2017

M. Bezek-Jakše