DL: SŠ Črnomelj brez ek. tehnikov - Izgubili sta šola in Bela krajina

21.11.2017 | 14:50

Srednja šola Črnomelj

V šolskih klopeh Srednje šole Črnomelj ni več bodočih ekonomskih tehnikov. Z daljšim presledkom se je v šoli, ki je še edina srednja šola v Beli krajini, zvrstilo 15 generacij ekonomskih tehnikov. Prva je začela s šolanjem v šolskem letu 1974/75, četrta pa ga je zaključila v šolskem letu 1982/83.

Znova je šola pridobila program ekonomskega tehnika v šolskem letu 2002/03. Zanimanje za ta program je bilo tako veliko, da so imeli prvo leto kar dve paralelki. V poznejših letih se je število vpisanih dijakov zmanjševalo, v šolskem letu 2012/13 pa sploh ni bilo vpisa. Obstoj programa je bil tako postavljen pod vprašaj, ker pa je šola dobila dovoljenje za program strojnega tehnika, so dijake obeh programov združili v en razred. Vendar se je zadnjih sedem dijakov vpisalo v ekonomski program pred štirimi leti in letos so vsi kot zadnja, torej 15. generacija ekonomskih tehnikov na Srednji šoli Črnomelj uspešno zaključili šolanje.

Kot je v Mozaiku, glasilu dijakov Srednje šole Črnomelj, zapisal nekdanji ravnatelj Srednje poklicne in strokovne šole Črnomelj Branislav Adlešič, je prepričan, da je, čeprav so se srečevali z upadom generacij in s posiljeno ponudbo novih programov, program ekonomski tehnik v Beli krajini potreben. »Poleg gimnazije in programov v strojništvu zaseda prostor, ki daje Belokranjcem možnost šolanja doma. In kadri, ki to šolanje zaključijo, so zaposljivi, imajo pa tudi dobro popotnico za nadaljevanje študija. Brez ekonomije in ekonomistov ne funkcionira noben sistem. Žal je slovenska politika razmišljala drugače in si privoščila celo odkrit napad na izobraževanje v ekonomiji in tako se je zanimanje zanjo zmanjšalo. Z izgubo programa ni izgubila le šola. Izgubila je Bela krajina,« je ob zaključku programa zapisal Adlešič.

Ravnateljica Srednje šole Črnomelj Elizabeta Prus pa meni, da bi moral na vprašanje, zakaj ni vpisa v program ekonomskega tehnika, odgovoriti nekdo drug. »Zaposleni na naši šoli smo se trudili pri promociji programa ekonomski tehnik, katerega izobrazba daje izjemno široke možnosti bodisi zaposlitve ali nadaljnjega študija. Vendar pa se celo v večjih šolah v centrih, kaj šele v manjših na periferiji, spopadajo s problematiko vpisa v ta program, kot da na trgu dela ekonomski tehniki nimajo svoje prepoznavnosti in položaja. Problem je v tem, da gredo lahko srednješolci iz katere koli srednje strokovne šole študirat ekonomijo na visoke šole, z dodatnim petim predmetom na maturi pa tudi na univerzo. Prav tako poplava in drobljenje srednješolskih in visokošolskih programov nista prinesla slovenskemu šolstvu nič dobrega,« je prepričana Prusova. Sicer pa so, kot je zatrdila, ravnatelji ekonomskih šol že nekaj časa opozarjali na upad vpisa v ekonomski program, boji pa se, da se bo v prihodnosti pokazalo, da trg potrebuje ljudi s tem poklicem.

Prusovi se zdi nelogično tudi, da je za šolsko leto, ki je pred nami, v slovenskih srednjih šolah razpisanih 23.440 prostih mest, osnovno šolo pa je junija zaključilo 17.448 učencev. Prav generacija, ki jutri začenja srednješolsko izobraževanje, je ena najmanjših v zadnjih in tudi v prihodnjih letih. Medtem ko je v šolskem letu 2015/16 v Beli krajini osnovno šolo zaključilo 262 učencev, jih je letos devetletko končalo le 182. V prihodnjem letu bo zapustilo osnovno šolo 199 Belokranjcev, v šolskem letu 2018/19 pa 231.

Članek je bil objavljen v 35. številki Dolenjskega lista 31. avgusta 2017

M. Bezek-Jakše