DL: Čušpajs - zanj ni recepta; kar z vrta pade v lonec

18.11.2017 | 16:30

Članica zmagovalne ekipe Nataša Letig Žagar je bila letos v ekipi z mamo Branko Letig, a so ji pri kuhi tudi letos pomagali otroci.

Članica zmagovalne ekipe Nataša Letig Žagar je bila letos v ekipi z mamo Branko Letig, a so ji pri kuhi tudi letos pomagali otroci.

Drugo mesto je osvojil kostelski podžupan Aljoša Beljan, ki je kuhal z Anjo Dobrič v ekipi Domačija Jesenov vrt.

Drugo mesto je osvojil kostelski podžupan Aljoša Beljan, ki je kuhal z Anjo Dobrič v ekipi Domačija Jesenov vrt.

Moža, ki sta pri tekmovanju v kuhanju čušpajsa že od samega začetka: predsednik TŠD Kostel Stanko Nikolić (desno) in Leon Pogelšek.

Moža, ki sta pri tekmovanju v kuhanju čušpajsa že od samega začetka: predsednik TŠD Kostel Stanko Nikolić (desno) in Leon Pogelšek.

Čušpajs je bil včasih pogosto na jedilnikih kostelskih družin. Kostelci danes pravijo, da gre za tipično kostelsko enolončnico – tipično pa verjetno prav zato, ker so kostelske gospodinje čušpajs pogosto pripravljale.

V preteklosti je bila vsakodnevna prehrana Kostelcev odvisna od tega, kar so sami pridelali. Ker je bila zemlja skopa, je bila tudi prehrana sicer številčno velikih družin skromna. Gospodinje so največkrat pripravljale enolončnice. Od juh je bila na kostelskih mizah najpogosteje prežganka, od prikuh, med katerimi so bile posebnost kostelske hrge, pa krompirjevi in koruzni žganci, ki so jih jedli zabeljene ali z mlekom. Tudi sicer je bilo največ jedi iz krompirja in koruze.

KAR Z VRTA PADE V LONEC

Najbolj znana med kostelskimi enolončnicami, ki so jih sicer najpogosteje kuhali iz zelja ali repe, ki so jima dodajali fižol ali krompir, je kostelsko zrnje, pogosta je bila tudi kostelska kaša ter jeseni in pozimi enolončnica iz kolerabe, zelenjavna enolončnica pa je bil tudi čušpajs. Kot je že pred časom povedala članica Turističnega društva Kočevje Cirila Ličen, ji je mama, ki je bila doma iz Kostela, za čušpajs dejala, da je »čobra, v kateri je vse, kar z vrta pade v lonec«.

Ime čušpajs izhaja iz nemške besede »zu Speise« ali po naše »ob shrambi«, pove pa, kot nam je povedal predsednik ocenjevalne komisije na tekmovanju v kuhanju čušpajsa Leon Pogelšek, da so gospodinje vanj dale vse tisto, kar so imele pri roki. Večinoma je bila to zelenjava, ki so jo imele tedaj na vrtu, od mesa pa kokoši ali zajci, ki so jih imeli doma, divjačina, ko so kdaj kaj na črtno uplenili, pa kakšna ovčka ali konj, ki si je zlomil nogo ali kaj podobnega.

ZANJ NI RECEPTA

V knjigi Kostelske drobtine, izbrane kostelske jedi, navadne in običajne avtorja Petra Svetika, ki v knjigi opisuje za Kostel značilne jedi, recepta za čušpajs sprva ni bilo. Ga pa je zdaj že pokojni avtor, ki je napisal več knjig o Kostelu, dodal v drugo dopolnjeno izdajo, ki je izšla leta 2009. Da v prvi izdaji knjige, ki je izšla osem let prej, čušpajsa ali čuspajza, kot ime jedi zapisuje avtor, ni bilo, je bil razlog v tem, da je takrat še veljalo močno prepričanje, da za čušpajs ni recepta. Ker so ga gospodinje pripravljale iz tistega, kar so imeli pri roki, naj bi ga namreč kuhali pri vsaki hiši drugače. Da se sestavine razlikujejo od primera do primera, je v knjigi zapisal tudi Svetik, navedel pa tudi nekaj primerov, kako čušpajs kuhajo oz. kakšne sestavine in količine sestavin zanj uporabljajo na nekaterih domačijah v Kostelu.

Ker so ga pri vsaki hiši kuhali drugače, je tudi povsem možno, da so na kakšni domačiji, kot pravijo nekateri v Kostelu, čušpajs rekli jedi, ki so jo gospodinje pripravile iz preveč kuhane hrane predhodnih dveh ali treh dni. Tudi to je povsem možno, saj so imele včasih družine v Kostelu veliko otrok, zaradi velikega števila pogosto lačnih ust pri hiši pa seveda ni smel iti v nič niti košček hrane.

NI IZKLJUČNO KOSTELSKI

Po besedah kulinaričnega mojstra Leona Pogelška je jed nastala v 19. stoletju in ni izključno kostelska jed. Čušpajs naj bi kuhali po celotni tedanji Avstro-Ogrski, so pa bili, kot pravi Pogelšek, Kostelci prvi, ki so bili tako pogumni, da so rekli, da čušpajs ni samo enostavna enolončnica, ampak nekaj več. S tem seveda misli na tekmovanje v kuhanju čušpajsa, ki ga je organiziralo Turistično-športno društvo Kostel (TŠD) prvič že leta 2006, takrat še pod šotorom pri Fari v okviru največje prireditve v občini Kostel, Tamburanja va Kostele.

KUHARSKO TEKMOVANJE

Letošnje tekmovanje v kuhanju kostelskega čušpajsa je bilo že 12. zapored. Potekalo je pretekli petek tako kot že nekaj zadnjih let na Izletniški kmetiji Padovac v Selu pri Kostelu. Lani se je tekmovanja udeležilo 13 ekip, kar je bila najštevilčnejša udeležba tekmovalnih ekip v vseh letih tekmovanja, letos pa je čušpajs kuhalo 9 ekip. Poleg ekip iz Kostela in Kočevja se je letos tekmovanja udeležila tudi ena ekipa iz Bele krajine, eno izmed dvočlanskih kuharskih ekip s kuharjem in pomočnikom kuhanja pa sta sestavljala tudi evropski poslanec Igor Šoltes in direktor upravne enote Ribnica Primož Bučan.

Nekateri udeleženci tekmovanja prihajajo na to edino kulinarično prireditev v Kostelu že nekaj let in sedaj ne le že dobro vedo, kaj v jed dati, ampak tudi že, kakšno mora biti pravo ravnotežje sestavin in kako kuhati, da bodo vse sestavine enake trdote. Svoje jedi so tako pripeljali, kot pravi Pogelšek, že do popolnosti.

Da pa bi tudi novinci na tekmovanju vedeli, za kakšno jed sploh gre, TŠD Kostel vsako leto v povabilu na tekmovanje objavi tudi »recept«, po katerem je za pripravo čušpajsa za 10 oseb potrebno: 70 dag ene vrste mesa, po 30 dag rdečega korenja in stročjega fižola, po 40 dag graha, svežega zelja, krompirja in mlade koruze ter olje, čebula, moka, sol, poper, začimbe po okusu.

Tekmovalci, ki so morali sami poskrbeti za vse sestavine za jed, pa tudi za opremo za kuhanje, so za pripravo čušpajsa uporabili različno zelenjavo in začimbe, prav tako tudi različno meso. S tem pa so dokazali, da je čušpajs res jed, ki jo pripravlja vsak kuhar drugače in za katero zato ni recepta. Čeprav naj bi ga kuhali tudi drugod, pa so na letošnjem tekmovanju pokazali, kje je čušpajs »doma«. V preteklih letih se je namreč pogosto zgodilo, da so najbolje ocenjene čušpajse skuhali tekmovalci, ki niso bili iz Kostela, letos pa so vsa tri najvišja mesta osvojili domačini.

ZMAGA OSTALA DOMA

Po izboru strokovne komisije, ki ji že od samega začeta predseduje Pogelšek, članici letos pa sta bili Marija Bauer in Brigita Jalšovec, je letos najboljši čušpajs skuhala ekipa Žaga-R Žaga pri Kostelu, za katero sta kuhali dolgoletna tajnica TŠD Kostel Nataša Letig Žagar in njena mama Branka Letig. Nataša je kuhala čušpajs tudi lani, in sicer s še mladoletno hčerko Veroniko Žagar, skupaj pa sta si kot ekipa Žagarjevi iz Ograje priborili 3. mesto.

Drugo mesto je osvojila ekipa Domačija Jesenov vrt, za katero je kot glavni kuhar kuhal Aljoša Beljan, sicer podžupan občine Kostel, pomagala pa mu je žena Anja Dobrič. Tretje mesto pa je pripadlo ekipi Izletniška kmetija Padovac, za katero sta pod budnim očesom stare mame Ane Padovac, ki z nudenjem prostora na njihovi domačiji v Selu pri Kostelu že leta omogoča izvedlo tekmovanja v kuhanju čušpajsa, kuhali sestri Diana in Rebeka Padovac.

Prve tri najvišje uvrščene ekipe je TŠD Kostel nagradil s pečenim jagenjčkom, vsi udeleženci tekmovanja, ki si ga je ogledalo okoli 200 ljudi, od katerih jih je 160 jedi tudi pokusilo, pa so prejeli diplome, predpasnike z napisom tekmovanja in zadnji ponatis knjige Kostelske drobtine.

Članek je bil objavljen v 34. številki Dolenjskega lista 24. avgusta 2017

Mojca Leskovšek-Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava