DL: Unescov seznam - Na njem še dve slovenski znamenitosti

16.11.2017 | 10:20

Po vpisu Škocjanskih jam pred 31 leti je Slovenija letos zabeležila svoj drugi vpis na Unescov seznam svetovne dediščine – Od letos na njem tudi gozdna rezervata Krokar in Snežnik-Ždrocle

Sistem vodnih jam v bližini Divače na Krasu, skozi katerega teče reka Reka, je bil še do letos edina naravna znamenitost v Sloveniji, ki spada pod Unescovo zaščiteno svetovno dediščino. Letos pa sta se Škocjanskim jamam, ki jih je Komisija za svetovno kulturno in naravno dediščino pri Unescu vključila v Konvencijo o zaščiti svetovne kulturne in naravne dediščine 28. novembra 1986, pridružili še dve slovenski naravni znamenitosti: pragozdni rezervat Krokar na Kočevskem in gozdni rezervat Snežnik-Ždrocle na Notranjskem.

Na zasedanju Odbora za svetovno dediščino (World Heritage Committee UNESCO) v Krakovu na Poljskem so v začetku julija letos v sklopu transnacionalne razširitvene nominacije na Unescov seznam svetovne dediščine uvrstili 63 novih območij starodavnih in prvinskih bukovih gozdov v desetih evropskih državah. V Sloveniji sta kot območji posebne univerzalne vrednosti priznana gozdna rezervata pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle. Za Slovenijo je to po vpisu Škocjanskih jam pred 31 leti drugi vpis na Unescov seznam svetovne naravne dediščine.

Gozdna rezervata Krokar in Snežnik-Ždrocle, ki sta bila tudi druga nominacija slovenskih naravnih znamenitosti za vpis na seznam svetovne dediščine Unesco nasploh, so prijavili jeseni 2015 kot del skupne nominacije več evropskih držav za vpis starodavnih in prvinskih bukovih gozdov Evrope na Unescov seznam. Bukovi gozdovi so namreč tipično naši, evropski gozdovi, saj jih druge celine ne premorejo.

PRAGOZD KROKAR

V Sloveniji imamo ducat pragozdov, kar šest, s skupno površino 218,80 hektarja, pa jih je na Kočevskem, kjer so leta 1892 tudi med prvimi v Evropi izločili pragozdove. Največji med njimi je pragozd Krokar, ki je s površino 74,49 ha tudi največji pragozdni ostanek v Sloveniji nasploh. Za zavarovanje je bil predlagan že pred več kot 50 leti, in sicer leta 1961 v prvem povojnem gozdnogospodarskem načrtu za območje Kočevske, leto kasneje pa tudi na nivoju Slovenije. Uradno je bil zavarovan kot gozdni rezervat najprej leta 1991 z odločbo občine Kočevje in nato 2005 na državni ravni z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.

V pragozdu se ni nikoli gospodarilo, v njem je možno in tudi izvajajo samo naravi neškodljivo raziskovalno delo in obiskovanje po označenih poteh. Z namenom, da bi razširili območje, v katerem naj bi se gozd razvijal brez neposrednega vpliva človeka, so gozdarji že pred 20 leti okoli njega kot zaščitno cono pragozda Krokar izločili tudi nov, 45,83 ha velik gozdni rezervat Borovec.

BUKOVI GOZDOVI

Gozdni rezervat pragozd Krokar je ostanek kompleksa nedotaknjenega pragozda na valoviti kraški planoti Borovške gore s prepadnimi stenami nad Kolpo. Čeprav je največji pragozdni ostanek v Sloveniji, je malo poznan, saj se nahaja na težje dostopnih predelih Borovške gore. Za razliko od drugih pragozdov na Kočevskem, pragozda Strmec, kjer je pragozdni fragment jelovo-bukovega gozda slikovit predvsem zaradi obilnejše primesi javora in smreke, pragozdov Rajhenavski Rog in Pečka, kjer kraljujeta jelka in bukev, pragozda Kopa s primarnim dinarskim javoro-bukovim gozdom ter Prelesnikove koliševke, ki se ponaša s prvotnim smrekovim pragozdom, pragozd Krokar porašča pretežno bukov pragozd.

Krokar spada med ključne ostanke bukovih gozdnih združb v severnem delu ilirske bukove gozdne regije Evrope, ki so tu preživele ledeno dobo in se po njej začele širiti proti srednji Evropi in Karpatom. Zato je pragozd Krokar nepogrešljiv element končne slike sedanjega ekološkega procesa evropske širitve bukovih gozdov.

PRIZNANJE GOZDARJEM

"Vpis na seznam svetovne dediščine je za Slovenijo pomembno priznanje za dobro varstvo gozdnih rezervatov, kot sta pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle v preteklosti, hkrati pa pomeni tudi močno zavezo Sloveniji, da v prihodnje varstvo obeh gozdnih rezervatov in tudi sicer gozdnih ekosistemov bukovih gozdov še nadgradi," so o vpisu obeh slovenskih biserov neokrnjene narave na Unescov seznam svetovne naravne dediščine zapisali v sporočilu za javnost na ministrstvu za okolje in prostor. Kočevski gozdarji pa pravijo, da je uvrstitev Krokarja na Unescov seznam priznanje 125-letnemu načrtnemu delu številnih generacij gozdarjev v kočevskih gozdovih na področju ohranjanja narave ter da za Kočevsko to pomeni blagovno znamko in preboj prepoznavnosti kočevskega prostora v svetu, s tem pa tudi priložnost za razvoj turizma in nova delovna mesta.

Članek je bil objavljen v 34. številki Dolenjskega lista 24. avgusta 2017

M. Leskovšek-Svete