DL: Kako je Marija postala tujka v lastnem domu
19.10.2017 | 14:45
Grabuškova je o težavah svoje družine seznanila tudi predsednika dr. Mira Cerarja, ko je obiskal Brezovico.
Od razsodbe arbitražnega sodišča glede državne meje med Slovenijo in Hrvaško so zlasti prebivalci, ki živijo tik ob meji, ki še ni bila natančno določena, veliko pričakovali. Predvsem pa so upali, da bo končno odločeno, h komu pripadajo, ter da si bodo lahko uredili za vsakdanje življenje pomembne zadeve, ki se drugim državljanom zdijo samoumevne.
Med tistimi, ki so velike upe polagali na arbitražno razsodbo, je bila tudi Marija Grabušek z Brezovice Žumberačke. Če jo kdo vpraša, od kod je doma, sicer reče, da živi na Brezovici, vendar sta tik ob slovensko-hrvaški meji dve Brezovici.
VIJUGASTA MEJA
Kot piše v Wikipediji, je Brezovica pri Metliki razložena obmejna vas v občini Metlika, pod južnim pobočjem Gorjancev, severno od doline potoka Sušica. Manjši del naselja stoji na hrvaškem ozemlju, kjer je voden pod imenom Brezovica Žumberačka. Območje vasi je zanimivo zaradi močno vijugaste meje, ki sledi razdrobljenemu katastru zemljišč. Meja med drugim večkrat prečka lokalne ceste, kar povzroča nevšečnosti lokalnim prebivalcem. Posebnost je tudi enklava hrvaškega ozemlja, ki jo povsem obkroža slovensko ozemlje, edini tak primer v Sloveniji. V enklavi, ki meri približno 250 metrov v dolžino in 30 metrov v širino, stoji nekaj hiš. Zaradi manjšega dela, kjer se ozemlje slovenskega in hrvaškega katastra prekrivata, je bil ta del meje predmet mednarodne arbitraže. Za Brezovico Žumberačko pa je zapisano, da gre za naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod ozaljsko občino. Leži tik ob slovensko-hrvaški meji in meji s slovensko Brezovico pri Metliki, s katero de facto tvori enotno vas.
A če je Marija upala, da bo arbitražno sodišče razsodilo tako, da bo za tamkajšnje prebivalstvo najbolj prav, se je zmotila. Čeprav je meja na območju Brezovice vijugasta, kot gotovo nikjer drugje v državi, najbrž pa gre tudi za svetovni fenomen in obiskovalec nikoli ne ve, ali je v Sloveniji ali na Hrvaškem, se je sodišče odločilo, da na tem območju meje ne bo spreminjalo, in je torej za državno mejo določilo kar katastrske meje. To pa za Marijo in njeno družino pomeni, da bo še naprej ostala – kot Grabuškova rada reče – tujka v lastnem domu.
DOMAČIJA NA HRVAŠKEM, ZEMLJA V SLOVENIJI
Marija se je rodila v Malem Lešču v Sloveniji. Oče je šel, tako kot je bilo pred pol stoletja in več običajno za mnoge Belokranjce, s trebuhom za kruhom v Nemčijo. S prisluženim denarjem je na bližnji Brezovici leta 1965 kupil domačijo. »Takrat smo bili vsi v eni državi Jugoslaviji in nihče ni gledal, kje je meja med Slovenijo in Hrvaško. Pomembno je bilo le, da smo bili čim bližje šoli, službam in drugim ustanovam v metliški občini oz. Sloveniji. Vsi smo bili povezani s Slovenijo. Otroci so hodili v osnovno šolo na Suhor in v Metliko, v srednje šole pa v Novo mesto ali Ljubljano. Nekateri so po osnovni šoli nadaljevali šolanje tudi na Hrvaškem, a tudi iz Metlike so se posamezniki šolali v hrvaških šolah. V tistem času je kupilo na Brezovici bodisi hiše bodisi parcele, na katerih si je postavilo domove, kar precej ljudi. A med nami ni prihajalo do nikakršnih težav. Slovenci in Hrvati smo živeli v slogi, predvsem pa se nismo obremenjevali, ali leži zemlja na slovenskem ali na hrvaškem ozemlju,« se spominja Grabuškova.
Marija je, ko je že hodila v službo, nekaj časa s svojo družino živela v Metliki. Po očetovi smrti leta 1982 pa so se preselili na Brezovico. »Da smo na Hrvaškem, smo se začeli zavedati šele po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške, ko je leta 1991 med dvema bivšima republikama nastala državna meja. Naša stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in okrog 60 arov zemlje okrog domačije je namreč na Hrvaškem. Ostala obdelovalna zemlja in gozd, vsega skupaj je za okrog pet hektarjev, pa je v Sloveniji,« pripoveduje.
Grabuškova pravi, da je Slovenka in ima slovensko državljanstvo, prav tako njeni trije otroci. A da so po osamosvojitvi lahko prišli iz Slovenije domov, so potrebovali maloobmejno izkaznico. »Ker sem Slovenka in imam le slovensko državljanstvo, je morala dati moja mati mojemu možu Borisu, ki je bil Hrvat in je imel slovensko in hrvaško državljanstvo, približno hektar zemlje, da smo dobili maloobmejne izkaznice in da smo lahko obdelovali zemljo. Takrat smo imeli namreč stalno prebivališče še vedno v metliški občini,« niza. Leta 1999 je Marija po mamini smrti podedovala celotno domačijo, leta 2013 pa si je morala na Brezovici Žumberački urediti začasno prebivališče, da lahko živi v lastni hiši. Ker je z vsem povezana s Slovenijo, si je namreč že prej uredila stalno prebivališče pri hčerki na Božakovem. Sicer pa v hiši na Brezovici Žumberački poleg nje živita še njena dva sinova, zaposlena v Kolpi v Rosalnicah pri Metliki, snaha, ki si kruh služi v Ticu Bela krajina v Črnomlju, in vnukinja. Vsi so slovenski državljani. Tudi Marija si je pokojnino prislužila v Sloveniji in pričakuje, da bo tudi vnukinja obiskovala slovensko šolo na Suhorju. Vsi so na Brezovici prijavljeni le začasno, stalno pa, tako kot Marija, na Božakovem, le snaha pri starših v Semiču.
ZAČASNO PREBIVALIŠČE V LASTNEM DOMU
»Počutimo se kot tujci v lastni hiši. Prihodnje leto nam poteče začasno prebivališče na Brezovici in ne vemo, kaj bo. Za prijavo začasnega prebivališča potrebujemo 13 dokumentov. Nekatere je treba tudi prevesti in stroški so veliki. Med drugim moramo dokazovati tudi, kakšne dohodke imamo, da nismo bili kaznovani, priskrbeti si moramo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, posestne liste, fotografije,« našteva Marija, ki prizna, da nimajo težav, ko prehajajo državno mejo. Največji problem je, da se ne počutijo ne kot krop ne kot voda. Zlasti pa, pravi Grabuškova, morajo misliti naprej in predvsem, kako bodo živeli otroci, vnuki.
Po razglasitvi arbitražne razsodbe je vas obiskal tudi predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar, ki je zagotovil, da tamkajšnjih prebivalcev država ne bo pozabila in da jim bo pomagala pri reševanju njihovih problemov. Marijo skrbi, kako bo v prihodnje, še zlasti, ker Hrvaška ne priznava arbitražnega sporazuma. Slišati je sicer, da so se Hrvati pripravljeni pogovarjati, a do kdaj bo trajalo stanje, kakršno je sedaj, ne ve nihče. Med drugim tako sedaj električni tok Grabuškovi plačujejo Hrvaški, komunalne storitve in telefon Sloveniji, televizijsko naročnino pa obema državama. Gledajo predvsem slovenske programe, a so Hrvati rekli, da hiša stoji na Hrvaškem.
NIKOGAR Z ARBITRAŽNEGA SODIŠČA
»Šla sem na upravno enoto v Metliki, kjer sem izvedela, da bi bilo dobro, da bi se meja pri nas korigirala, sicer pa naj bi si našli rešitev v Sloveniji. Na Brezovici Žumberački živi še nekaj slovenskih državljanov in najbrž bi želeli živeti v Sloveniji. Mi se bi bili pripravljeni preseliti tudi v Slovenijo in obdelovati slovensko zemljo,« razmišlja Marija. Sinova sta ravno začela na veliko kmetovati in kupovati kmetijske stroje. V hlevu imajo pet krav in tri teleta. Hlev bi morali razširiti, a ne vedo, kako bo naprej.
Marija meni, da bi se dalo dogovoriti glede meje, vendar bi morala biti za dogovor dva, torej Slovenija in Hrvaška. A ko se že bodo dogovarjali, o čemer Grabuškova iskreno upa, da se bo zgodilo čim prej, bi bilo prav, da povprašajo tudi ljudi, ki živijo na območju Brezovice. In predvsem, da si pridejo pogledat, kako neživljenjsko na tistem območju poteka državna meja. Z arbitražnega sodišča jih žal ni obiskal nihče. Če bi jih, bi bila odločitev morda drugačna, meja pa bolj ravna.
Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista 27. julija 2017
Besedilo in fotografije: M. Bezek-Jakše
starejši najprej | novejši najprej
Komentarji (1)
20.10.2017+1 + (1) – (0) Oceni krneki
Baje hrvati ne priznavajo odločitve sodišča......
DL: Tatovi so se lotili vežice - Brez...
FranciD: Obvezno napisat ime zavarovalnice!
DL: Pri Slavku Barboriču - Gasilci obiskali...
pureber: Slavko, še na mnoga leta ti želim.
DL: Prenova dol. železnice - Začelo se je,...
miha: Pa da vidmo je reku ta slep. Se pravi...
Tajski boks: Zmagovito na Madžarskem, v...
miha: Kaj je boljši šport kik boks al...
3. odprti turnir za kadete: V Lučah...
miha: Krasna zgodba, samo ko bi vedli za...
Recept: Bizeljski ajdov kolač
sob, 16.3.2024
DL: Tea Jedlovčnik v kraljestvu živali
ned, 17.3.2024
DL: Reševanje Grma - Zdaj mu končno kaže bolje
pon, 18.3.2024
Vsepovsod ljubezen - zaročila sta se na koncertu
pet, 15.3.2024
Domen Kljun v videospotu s soprogo Nino
pet, 15.3.2024