DL: Plače v turizmu pri dnu, a izjeme obstajajo

13.10.2017 | 14:40

Terme Čatež

Terme Paradiso

Balnea v Dolenjskih Toplicah

V Termah Čatež nižali plače in število zaposlenih – Tudi v Paradisu le malo nad minimalcem – Slovensko povprečje presegajo le Terme Krka, kjer sindikat opozarja predvsem na plače nekaterih poklicev, ki še naprej ostajajo podcenjeni

Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije je pred časom opozoril na nizke plače zaposlenih v tej panogi. Upravičeno, povprečna plača v gostinstvu je namreč po podatkih statističnega urada junija znašala 1.119 evrov bruto, kar jo med vsemi dejavnostmi iz standardne klasifikacije uvršča na predzadnje mesto. Za plačami gostincev so le še plače v »drugih dejavnostih«.

Dobrih 1.100 evrov bruto je manj kot 70 odst. povprečne slovenske plače, ki je junija znašala 1.613 evrov bruto, in še enkrat manj kot znašajo povprečne plače v energetiki, financah, zavarovalništvu in še kje. Preverili smo, koliko so plačani v teh dneh polno obremenjeni turistični delavci v treh največjih termah v regiji – Termah Čatež, Termah Paradiso in Termah Krka.

MOLČEČI DIREKTOR

Iz Term Čatež, kjer se radi pohvalijo z rekordnimi obiski in dobički, vodi pa jih Bojan Petan, nam na vprašanja o višini povprečne plače in njenem gibanju v minulih treh letih sploh niso odgovorili. Je pa moč iz javno dostopnih podatkov razbrati, da je v letu 2015 povprečna plača v družbi znašala 1.010 evrov bruto.

Višine povprečne plače v družbi v letih pred tem iz javno objavljenih poslovnih poročil nismo mogli izračunati, saj v njih nismo našli podatka o povprečnem številu zaposlenih (iz delovnih ur), so se pa v teh letih precej znižali skupni stroški za plače – s 6,2 milijona evrov, kolikor so znašali v letu 2012, na 4,9 milijona v letu 2015.

Ob tem se je precej zmanjševalo tudi število zaposlenih v Termah Čatež – 31. decembra 2012 je imela družba 429 zaposlenih, tri leta kasneje pa 379. Število delavcev se je v štirih letih torej zmanjšalo za 12 odst., stroški plač pa za skoraj 22 odst., iz česar lahko sklepamo, da se je povprečna plača v tem času znižala za približno desetino.

Hkrati z upadanjem števila zaposlenih in nižanjem plač se je v zadnjih letih v Termah Čatež povečeval obseg čistih prihodkov od prodaje, kar med drugim priča o povečanem obsegu dela zaposlenih. V letu 2012 so prihodki od prodaje tako znašali malo manj kot 31 milijonov evrov, v letu 2014 skoraj 36 milijonov, leta 2015 pa dobrih 34 milijonov.

MOLČEČA SINDIKALISTA

Za komentar dogajanja smo poprosili tudi predsednika obeh sindikatov v Termah Čatež, ki pa sta bila zelo redkobesedna. Predsednica podjetniškega Sindikata gostinstva in turizma Slovenije Romana Kovačič ni želela dajati izjav, povedala je le, da so plače slabe, predsednik hišnega sindikata KNSS Neodvisnost Sandi Lupšina pa nam je dejal, da so plače, božičnica in regres izplačani redno in po kolektivni pogodbi gostinstva in turizma ter da socialni dialog poteka korektno prek sveta delavcev. »Sam vidim največjo težavo glede plač s strani države, ki pobere polovico izplačila za plače delavca, kar je absolutno preveč,« je še zapisal v odgovoru na naša vprašanja.

V dobovskih Termah Paradiso podjetnika Marjana Cvetkoviča, kjer so julija odprli 18 prestižnih sob, za naložbo pa so odšteli skoraj dva milijona evrov, je iz objav na Ajpesu razvidno, da so povprečne mesečne plače v podjetju v letih od 2014 do 2016 znašale med 795 in 855 evrov bruto. Iz podjetja so na našo prošnjo za komentar teh zneskov odgovorili, da v Termah Paradiso trenutno noben zaposlen ne prejema najnižje zajamčene plače, sicer pa da plače v podjetju znašajo od 900 do 1.400 evrov bruto. Trenutno je v termah Paradiso zaposlenih 40 oseb, v poletnih mesecih pa jim pomaga še okoli 20 študentov. Na naše vprašanje, ali težko dobijo nove delavce, odgovarjajo, da je najtežje dobiti dobrega natakarja in kuharja.

V TERMAH KRKA BOLJE ...

V primerjavi z omenjenimi zneski v Posavju se zdijo plače pa tudi delovne razmere v Termah Krka, ki ima poleg dveh termalnih zdravilišč na Dolenjskem v lasti še kompleks na Otočcu, hotel v Novem mestu in zdraviliški kompleks v Strunjanu, bajne.

Kot so nam odgovorili iz Term Krka, hčerinske družbe Krke, d. d., se je povprečna mesečna bruto plača v zadnjih treh letih povečevala: leta 2014 je znašala 1.449 evrov, leto kasneje 1.462 evrov, leta 2016 pa 1.637 evrov. Vedno je bila nad slovenskim panožnim povprečjem, lani pa je bila tudi višja od povprečne slovenske bruto plače, kar je v turizmu, ki tradicionalno velja za delovno intenzivno panogo, lep uspeh. Tudi število zaposlenih se v zadnjih treh letih skoraj ni spreminjalo, trenutno, na vrhuncu sezone, pa je v Termah Krka 594 zaposlenih.

Podobno kot v čateških in dobovskih termah so prihodki v zadnjih letih rasli tudi v Termah Krka – s 30,6 milijona evrov v letu 2014 na 34,3 v letu 2016, ki so ga po dolgih letih poslovanja z (obvladljivo) izgubo sicer končali s čistim dobičkom v višini 1,8 milijona evrov.

... A NE POPOLNO

Da so plače v Termah Krka nad panožnim povprečjem, priznava tudi predsednica podjetniškega Sindikata gostinstva in turizma Slovenije Ljuba Gorše, a so, »gledano s strani mnogih posameznikov, predvsem tistih v nosilnih gostinskih poklicih, kot so kuharji in natakarji, vseeno prenizke«.

»V sindikatu smo že večkrat izpostavili problematiko prenizkih plač zaposlenih za že omenjene nosilne poklice, vendar prihodki, ki jih je družba ustvarjala, na tem področju niso omogočali pozitivnih rezultatov za zaposlene. Večina denarja je šla v nujne posodobitve in razvoj infrastrukture ter storitev. V zadnjem času se prihodki družbe povečujejo in v teku so dogovori o možnosti povišanja plač, če se bo pozitiven trend nadaljeval,« pravi Goršetova.

Težave opaža tudi v poletni turistični sezoni, ko se obremenitve zaposlenih povečajo tudi do 30 odst. »Ko so hoteli najbolj polni, je kadra gotovo premalo, saj študentje ne morejo enakovredno nadomestiti zaposlenih. Ti imajo dragocene izkušnje pri delu z ljudmi, česar študentje, ki sicer dobijo priložnost pomagati, še ne premorejo v dovolj veliki meri za samostojno delo,« nam je še zaupala predsednica sindikata v Termah Krka.

Članek je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista 20. julija 2017

Boris Blaić