DL: Stres, imejte ga na vajetih!

13.10.2017 | 11:50

DL: Stres, imejte ga na vajetih!
DL: Stres, imejte ga na vajetih!

Živimo v času, ko je stres del našega vsakdanjega življenja. Ali bi se mu bilo treba v popolnosti izogniti? Vsekakor ne. Določena stopnja telesnega vznemirjenja je celo koristna, saj deluje spodbudno in vpliva na večjo produktivnost. Kadar pa je stresnih situacij preveč ali trajajo predolgo časa, pa je lahko stres za nas tudi negativen. Ta pa lahko v kroničnih oblikah pripelje tudi do zdravstvenih težav.

Sicer pa, tudi če bi želeli, se stresu ne bi mogli popolnoma izogniti. In to tudi ni naš namen. Pomembno je, da se ga naučimo obvladovati. Stres in stresni odziv izhajata že iz pradavnine. Ko je pračlovek v gozdu srečal pumo, se je ali z njo boril ali pa je bežal. Temu odzivu pravimo boj ali beg reakcija, ki se zgodi v milisekundah in je popolnoma nezavedna, torej nanjo nimamo nikakršnega vpliva. Ob reakciji se sprožita dva ključna hormona: adrenalin in kortizol, ki povzročita tudi stresni odziv v našem telesu (razbijanje srca, mrzle roke in noge, zakrčenost mišic, pospešena prebava …). No, naš pračlovek se je po uspešnem boju, ali upajmo uspešnem begu, vrnil nazaj v svojo votlino, se zleknil in se odpočil. Telo je tako imelo dovolj časa, da se je po stresnem dogodku ponovno obnovilo in čez uro ali dve je bil ponovno pripravljen na soočanje z naslednjo nevarnostjo, ki je nanj prežala v naravi.

Reakcija boj ali beg s stresnim odzivom je z nami ostala vse do danes čisto nespremenjena. Vendar pa se je spremenil naš način življenja in pume ter tigri so sedaj drugačnih oblik. Težava nastane, ker so sodobni tigri in pume za vsakim vogalom, tempo življenja pa je tako hiter, da se vmes nimamo časa odpočiti, ali pa na sproščanje in obnovo organizma kratko malo pozabljamo. Zjutraj zaspimo in se nam mudi v službo, na poti so vsi semaforji rdeči, ko pridemo do službe, nas tam že čaka cel kup opravil, delo si želimo opraviti v času, ker moramo otroka peljati na angleščino, a žal moramo službo potegniti za nekaj ur … in tako naprej in tako naprej. V navalu vsega, kar moramo postoriti, pa pozabimo na sebe in ob občutku utrujenosti raje sežemo po kavi ali kaki drugi substanci, ki ublaži našo utrujenost. Ali vam je to kaj znano? In če tako živimo iz dneva v dan, je seveda le vprašanje časa, kdaj se bo naše telesno oziroma psihično zdravje porušilo.

Ne pozabimo torej nase in si vsak dan namenimo nekaj trenutkov za dobro počutje. Da zmanjšamo stres, to v prvi fazi pomeni, da obvladujemo svoje misli, čustva in način, kako se odzovemo na svoje lastne probleme. Uravnavajte svoj prosti čas z urnikom in organizacijo. Ne rabite vedno narediti vsega in takoj, določite si prioritete. Pomembno je, da veste, da je velika razlika med moram in želim. Vse, kar delate, namreč počnete zaradi svoje lastne izbire. Včasih morda ni videti tako, vendar če dobro pomislite, boste videli, da to drži. Pomembno je, da znate brzdati svoja čustva. Vprašajte se, ali se sploh splača jeziti. Velikokrat smo namreč jezni in napeti brez potrebe, potem pa, ko se vse izide, vidimo, da smo se obremenjevali čisto po nepotrebnem. Na čustva lahko vplivamo, dokler ta ne prekoračijo kritične točke, zato svojo jezo raje usmerite v reševanje problema, ne pa da boste jezni nase in na ves svet. Bo več koristi.

Vsake toliko časa je dobro, da telesu privoščimo sprostitev, in eden od načinom sproščanja je, da izvajamo različne aktivnosti, ki jih imamo radi. Glavni cilj bo sicer drug, vendar pa bo sproščanje tudi eden od rezultatov aktivnosti. Pojdite na sprehod v naravo, usedite se na kolo, poslušajte glasbo, družite se z ljudmi, preberite dobro knjigo, okopavajte njivo itd. Ali pa preizkusite tehnike sproščanja, katerih glavni cilj je, da dosežemo sproščenost telesa in duha. To so usmerjene tehnike, ki vplivajo na izboljšanje telesnega zdravja, višanje kognitivnih sposobnosti in na čustveno dobro počutje.

V zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji se že izvajajo brezplačne delavnice z naslovom Tehnike sproščanja, o katerih se lahko pozanimate v najbližjem zdravstvenem domu. Ravno tako pa vam je na voljo tudi delavnica Spoprijemanje s stresom. Naredite nekaj zase že danes in stresu pokažite, da ste vi tisti, ki ga obvladujete. Za več informacij smo vam na voljo tudi v Zdravstvenovzgojnem centru Novo mesto.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista 13. julija 2017

Vanja Jenič, Zdravstvenovzgojni center, ZD Novo mesto

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava