DL: Zavod Novo mesto - R. Judež: »Trši oreh, kot sem pričakoval«

25.9.2017 | 14:45

Robert Judež, v. d. direktorja Zavoda Novo mesto (Foto: M. M.)

Novomeški občinski svet je julija lani potrdil oblikovanje novega Zavoda Novo mesto z namenom, da bosta nekdanja Kulturni center Janeza Trdine (KCJT) in Agencija za šport Novo mesto bolje izkoristila razpoložljive delavce, poskrbela za več lastne produkcije in poiskala dodatne vire financiranja, že sama združitev pa naj bi prinesla tudi sto tisočakov prihranka. Novi zavod pod skupno streho združuje še področji turizma in kulture, še vedno pa ga vodi v. d. direktorja Robert Judež, ki je v februarskem intervjuju za Dolenjski list med drugim napovedal, da bo razpis za njegovega naslednika objavljen predvidoma aprila. (op.ur. Lokalno.si: Razpis je bil nato dejansko objavljen julija, iztekel se je 21. avgusta, nanj se je prijavilo 7 kandidatov. Prav danes (25.9.) o prijavah razpravlja občinska KVIAZ, v četrtek pa bodo o (ne)imenovanju odločali mestni svetniki na svoji redni seji.) V ponedeljek smo ga vnovič povabili na pogovor.

Še vedno brez direktorske pisarne?

Še vedno sem na dveh koncih. Selitve še nismo izvedli iz dveh razlogov. Prvič, na majski seji sveta zavoda smo dobili sistemizacijo delovnih mest novega zavoda, ki je podlaga za plan novih delovnih mest, in šele sedaj bo jasno, ali je pod skupno streho KCJT sploh dovolj prostora za vse. Drugič, spodnji prostori KCJT so v upravljanju občine, potekajo dogovori z novim najemnikom, tako da trenutno niti ne vemo, koliko prostora dejansko imamo in koliko ga bomo potrebovali, saj imamo v načrtih tudi nove zaposlitve. Skoraj zagotovo bo del zaposlenih ostal tudi v ŠD Marof.

Govorite o razpisih za nove zaposlitve, kaj pa se je zgodilo z razpisom za direktorja Zavoda Novo mesto, ki naj bi bil zunaj že aprila?

Ta razpis je stvar občine in, kolikor je meni znano, je v pripravi. V torek imamo sejo sveta Zavoda Novo mesto, kjer bomo obravnavali statut novega zavoda, ki je tudi končna osnova za vse naprej. Imenovanje direktorja pa bo, kot omenjeno, v pristojnosti komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja oziroma v nadaljevanju občinskega sveta.

Ampak tu je nekajmesečni zamik, ob združevanju zavodov v drugi polovici lanskega leta je bilo rečeno, da bo novi zavod samostojno in polno deloval že z novim letom …

Ne vem, kaj je kdo obljubljal, je pa res, da te zadeve niso enostavne. Pri tem morate vedeti, da so vsi aktualni projekti obeh zavodov tekli nemoteno naprej.

Kdo vse je član sveta novega zavoda? Februarja ste dejali, da so v njem kot predstavniki občine Franci Bačar (SLS), Dušan Kaplan (Slovenija za vedno), Jiri Volt (samostojni svetnik) in Stanislav Galič (Lista Ivana Kralja), župan je imenoval še dva člana, to sta Stojan Pelko in Aljaž Žagar.

Tedaj je še potekalo imenovanje dveh predstavnikov zaposlenih. S področja kulture je to Vesna Dular, predstavnik zaposlenih s področja športa je Miran Jerman. Predsednik sveta je Dušan Kaplan. Na torkovi seji je v planu še sprejem novega statuta in pa poslovnik sveta zavoda.

Omenili ste novo sistemizacijo delovnih mest. Kako je potekala priprava?

Enostavno povedano smo morali vrsto različnih faktorjev postaviti na skupni imenovalec, upoštevajoč področne zakonodaje za kulturo, za šport in seveda za javni sektor. Izziv je bilo oblikovati skupno sistemizacijo, skladno z zakonom in hkrati takšno, da bo kos nalogam novega zavoda. Moja želja je bila tudi, da nihče od zaposlenih ne bo na slabšem, kot je bil. Podedovali smo pogodbe z obeh prejšnjih zavodov in tu so bile precejšne razlike, razkoraki med ustrezno izobrazbo, delovnimi mesti in plačami. Oblikovati nov sistem, ki bo vsebinsko in zakonsko vzdržal, pa se je izkazalo za trši oreh, kot sem sam pričakoval.

Ustanovitelj je ob združevanju dejal, da so med zaposlenimi zagotovo »rezerve«, ki se bodo bolje izkoristile pod skupno streho. Po nekaj mesecih na tem položaju pa ste v pogovoru za Dolenjski list rekli, da, če želi zavod izvajati vse, kar se od njega pričakuje, so kadrovske okrepitve nujne.

Še vedno tako menim. Okoli 30 sedaj zaposlenih dela dobro, svetu zavoda smo predlagali še pet novih zaposlitev, a bo s tem moral soglašati tudi ustanovitelj.

Nove zaposlitve so zaradi novih področij, torej turizma in mladine?

Nekaj bo sicer prerazporeditev, vsekakor pa potrebujemo okrepitve tako na turizmu kot mladini, radi bi zaposlili poslovnega sekretarja, ker ga sedaj noben od prejšnjih zavodov nima in se to precej pozna, saj se ljudje, ki bi morali npr. delati na programu, ukvarjajo z administrativnimi zadevami. Naslednja stvar je nova čistilka, čeprav bi jih potrebovali več, predviden pa je tudi projektni vodja, ki naj bi bil osrednja figura in bi tehnično koordiniral vse prireditve.

Prav o prireditvah se je precej govorilo ob združevanju, da bo namreč novi zavod poskrbel za več lastne produkcije in predvsem prek razpisov priskrbel tudi za nove oblike financiranja. Ste v tem času naredili kaj tudi na tem?

Smo. Skupaj z nekaterimi drugimi producenti v mestu, z Zavodom LokalPatriot, s Fotopubom, Jazzintyjem, smo bili pri Igorju Teršarju, generalnem direktorju direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo, kjer smo govorili o njihovih programskih razpisih, ki bi bili za nas primerni, in se seznanili o prihajajočem zakonu o kulturnem tolarju oz. evru. Slednjega se veselimo zaradi naložb na področju kulture, imamo namreč precejšnje težave z glavno dvorano: oder za zahtevnejše produkcije ni primeren, hkrati pa nam manjka manjša dvorana, za denimo 120 ljudi.

Kaj pa naložbe na področju športa?

Investicijo v metališče na Portovalu smo morali ustaviti, kot veste, zaradi arheološke najdbe. V teh dneh se bomo lotili dveh novih igrišč za odbojko na mivki na Loki, tako da bodo sedaj štiri, kar bo zadostovalo tudi za kakšne turnirje.

Lastna produkcija …

V KCJT se je vrnil glasbeni abonma s štirimi koncerti. Dobro se je obnesel Novomeški abonma, lani smo jih prodali 19, letos pa 140, prva predstava je bila razprodana tri dni prej. Nekoliko več delamo na promociji, vsem občanom smo poslali abonmajske knjižice. Avgusta imamo Jazzinty, potem razširjeno Noč na Krki, ko bo živahno od Pupmnce do Glavnega trga s tremi odri vred, nadaljujemo projektom Krka živi in skoke, septembra bomo imeli v mestu še Igre prijateljstva, tu bo še Veseli december …

Ampak vi takrat ne boste več na čelu zavoda? Še drži, da ne mislite ostati?

Da, to še drži.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista 22. junija 2017

Mirjana Martinović