DL: Čebelarstvo je zahteven in delaven hobi

23.9.2017 | 13:25

Domače čebelarje je prišla pogledat tudi šmarješka županja Bernardka Krnc, ki je rada okusila slasten med.

Slavica in Stane Gorenc

Tone Štamcar pri maketi čebelnjaka – ravno takega ima sam.

Stane Gorenc pogosto razkaže čebelarski muzej otrokom.

Med je zdrav.

Slavko Globevnik

Medeni pridelki niso le med.

Čebele so še kako pomembne za naše življenje na tem planetu. Tudi to resnico želijo naši čebelarji ob različnih priložnostih sporočiti ljudem, ki se tega še ne zavedajo dobro.

Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, je v sodelovanju s čebelarskimi društvi konec tedna organizirala dneve odprtih vrat slovenskih čebelarjev. Ti so tako ponovno dokazali svojo prepoznavnost in povezanost – dogodek je potekal v več kot 130 čebelarskih društvih po Sloveniji, med drugim tudi v šmarješki občini. Tu je Čebelarsko društvo Šmarjeta - Škocjan, ki deluje že 107. leto, ob občinskem prazniku stojnico postavilo pri SPS Prinovec v Šmarjeških Toplicah.

Kot je poudaril predsednik društva Slavko Globevnik, občanom in drugim obiskovalcem predstavljajo pomen čebelarstva in čebelarskih pridelkov, nepogrešljivih tudi kot del zdrave prehrane, »sicer pa bistvo čebelarjenja ni le pridobivanje medu, ampak tudi opraševanje rastlin, še zlasti sadnega drevja. Zato je dobro, da imamo več manjših, ljubiteljskih čebelarjev in so čebelnjaki čim bolj razpršeni.« V društvu imajo 41 članov, nekaj jih ima več kot sto panjev, večina pa so manjši, ljubiteljski čebelarji z 20, 30 do 60 panji. Društvo tako skupaj premore blizu tisoč čebeljih družin. Večina članov prihaja iz obeh krajev, pasišče, veliko okrog 94 kilometrov, pa obsega šmarješko in škocjansko občino. Nekaj podmladka je, a kot odkrito pove Globevnik, »čebelar ne postaneš kar tako, ampak iz notranjih vzgibov. To je resna odločitev, saj je čebelarstvo delaven hobi, čebele in čebelnjak je treba redno spremljati. Tako so naši mladi člani stari okrog 35 let,« se nasmeje. V društvu vsako leto obiščejo tudi najmlajše v vrtcu in šoli ter jih seznanijo s pomenom čebel in medenih pridelkov.

AKACIJEVEGA MEDU NE BO

Na stojnici je bilo mogoče okušati najpogostejši med s tega območja, kot je cvetlični, akacijev, gozdni, kostanjev. Kako kaže z letošnjo letino, je težko reči, »saj se je spomladi sicer začelo lepo, a je potem prišla pozeba in uničila akacijo, ki je zato letos skoraj ne bo, pa tudi zgodnjo lipo – cvetovi sedaj odpadajo. Lepo je cvetela vrba, divja češnja, regrat in sadno drevje, kostanj še čakamo,« pove Stane Gorenc, eden najbolj znanih čebelarjev na našem koncu, ki ima na svojem domu v Šmarjeških Toplicah tudi čebelarski muzej.

Za obiskovalce je imel v soboto dan odprtih vrat – poleg muzeja imata z ženo Slavico trgovinico z medom in medenimi izdelki. Gostila sta obiskovalce iz Term Šmarješke Toplice ter druge skupine, kot je že običajno. Predstavita jim čebelarska opravila, pripomočke, ki so potrebni v čebelarstvu, pomen avtohtone kranjske čebele, pestrost čebeljih pridelkov, njihov pomen za zdravje itd. Že vrsto let prispevata tudi k šmarješkemu turizmu. Zdaj, ko sta že upokojena, imata 160 panjev, leta in leta sta jih premogla tristo, kar je res veliko dela in velika odgovornost.

Ja, skrivnosten svet življenja čebel je zanimiv in če ga spremljaš skoraj vse svoje življenje, ne moreš brez njega, pove Stane. Razumejo ga prav vsi čebelarji.

Članek je bil objavljen v 24. številki Dolenjskega lista 15. junija 2017

Besedilo in foto: L. Markelj