DL: Rojstvo in smrt skozi običaje in kulinariko

21.7.2017 | 13:30

Krst skozi kulinariko na območju Sostrega in Velikih Lašč

Avtorice zmagovalne naloge Ko zapoje navček (Srednja šola za gostinstvo in turizem, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma): Eva Sebanc, Ines Rupnik in Nina Vdovč, mentorici sta bili Anica Pajer in Urška Mehle.

Del jedi, ki so jih pripravile novomeške dijakinje.

Ocvirkove pogače (naloga Koroška in Štajerska ob rojstvu in smrti)

Vsako življenje ima svoj začetek in konec. Človek je in bo imel zelo raznolike običaje in navade ob rojstvu in smrti, te vesele in žalostne življenjske dogodke pa spremlja tudi različna hrana. S spreminjanjem družbe se spremenijo navade in z njimi tudi prehranjevalni običaji. In tako so se glede na zaznane spremembe odločili, da za letošnje 19. državno tekmovanje Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije, ki sta ga organizirali Zveza za tehnično kulturo Slovenije in Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, izberejo naslov Začetki in konci.

»Krst je včasih predstavljal pomemben dogodek za novorojenca in njegovo družino. Bil je običajen in zelo pogost, danes pa statistični podatki kažejo, da se delež krstov novorojenih otrok močno zmanjšuje. Tudi v običajih, povezanih s smrtjo, se opažajo velike spremembe. Včasih so se ljudje na domu zbirali ob pokojniku in srečanja nadaljevali tudi več dni po pogrebu. Danes je čas slovesa krajši in manj pogosto vezan na domačo hišo, včasih običajne pokope v krsti pa so v veliki večini zamenjali žarni pokopi,« je nekaj sprememb orisal doc. dr. Stojan Kostanjevec, predsednik strokovne komisije za tekmovanje, ki sta jo sestavljali še doc. dr. Mateja Habinc, specialistka za etnologijo, in priznana ocenjevalka hrane mag. Marlena Skvarča.

PET NALOG TREH SREDNJIH ŠOL

Mladi raziskovalci iz treh srednjih šol – Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani, Srednje šole za gostinstvo in turizem Grma Novo mesto ter Srednje šole za prehrano in živilstvo Maribor Izobraževalnega centra Piramida - so poslali pet raziskovalnih nalog. Gradivo zanje so zbirali na terenu, opravili številne pogovore z različnimi ljudmi o navadah in običajih ter značilnih jedeh, vse skupaj pa opremili tudi s fotografijami.

Tako so dijaki opisali življenje nosečnic nekoč in danes, predstavili, kako se je s časom spreminjala skrb zanje in običaji ob rojstvu otroka na Koroškem in Štajerskem, običaji ob krstu so opisani za območje Leš na Koroškem, Maribora in Ižakovcev, Sostrega v Ljubljani in Velikih Lašč, v treh raziskovalnih nalogah pa so pod drobnogled vzeli navade, povezane s smrtjo in pogrebom pokojnika, in sicer v krajih jugovzhodne in osrednje Slovenije ter Koroške in Štajerske.

KO ZAPOJE NAVČEK

Zmagala je ekipa novomeške srednje šole za gostinstvo in turizem z nalogo Ko zapoje navček, kjer so avtorice raziskovale razlike v pogrebnih svečanostih na območju jugovzhodne Slovenije v preteklih desetletjih in danes glede na veroizpoved pokojnikov in okolje, v katerem so živeli. »Ugotovile smo, da je vrsta pogreba odvisna od veroizpovedi in življenjskih navad ljudi. Ker na raziskovanem območju poleg rimokatolikov živijo tudi ljudje drugih veroizpovedi, smo raziskale tudi navade pravoslavcev, muslimanov, grkokatolikov in ljudi, ki pripadajo evangelijski cerkvi. Pri zbiranju teh podatkov so nam prijazno pomagali tudi rimskokatoliški in grkokatoliški duhovnik, pravoslavni pop, evangelijski pastor in muslimanski imam. Prav tako smo raziskale tudi romske pogrebne običaje, s katerimi nas je seznanila bivša romska svetnica,« so med drugim zapisale.

Naj dodamo, da so se v vseh teh letih mladi lotili številnih zanimivih tem, v zadnjem desetletju so se naslovi tem glasili: Dediščina zajtrkov na Slovenskem, Jedilniki poklicnih skupin, Umno gospodarjenje v sodelovanju z naravo in ekološko pridelano hrana, Zelišča in dišavnice, Vrt - vpogled v lonec gospodinje, Od radiča do prašiča, Hrana, pijače in družabnosti slovenskega etničnega ozemlja, Ohceti slovenskih dežel - predstavitev najbolj pogostih prazničnih (svatbenih) jedi na slovenskem ter Prehranjevalne navade mojega kraja.

Članek je bil objavljen v 15. številki Dolenjskega lista 13. aprila 2017

Besedilo in fotografije: M. Žnidaršič