DL: Zasebni domovi za starejše - Inšpekcija naredila red

4.7.2017 | 14:45

Velika rdeča hiša lučaj od Sevnice bo kmalu postala oskrbni dom.

Dušan Jagodič je v Metuljčku že več kot 10 let.

Štefka Petrinčič veliko kvačka, plete, dele gobeline.

Adrijana Žibert je že v osnovni šoli vedela, da bo bolničarka.

Velikonočna okrasitev dvorišča je delo stanovalcev Metuljčka.

»Zelo sem zadovoljen z življenjem tukaj. Lahko napišete, da bom odšel takrat, ko me bodo odnesli z nogami naprej,« je ob našem obisku Metuljčka, zasebnega doma za oskrbo starejših lučaj od Sevnice, rekel Dušan Jagodič iz Celja, oskrbovanec z najdaljšim stažem. Tam je že več kot 10 let.

Ni mogel prehvaliti dobrega vzdušja, zelo je vesel tudi tega, da ima svojo sobo in lastno kopalnico.

POČUTI SE KOT DOMA

Tam srečamo tudi zgovorno Novomeščanko Štefko Petrinčič, ki je v dom prišla pred devetimi leti. »Imela sem nesrečo, saj mi je vlak odrezal obe nogi in dobila sem protezi. Ta dom sem našla na internetu, vzpostavila sem stik z lastnico, prišla sem pogledat, in ker mi je bilo všeč, sem ostala,« navdušeno govori drobna gospa, ki si čas krajša z ročnimi deli, rada šiva gobeline, kvačka, plete, kolikor more, sodeluje tudi pri gospodinjskih opravilih.

»Ni se mi bilo težko vključiti v življenje tukaj, vsi so zelo prijazni, tako zaposleni kot drugi oskrbovanci, pa tudi narava je zelo lepa. Nikoli nisem razmišljala o tem, da bi šla kam drugam,« še reče sogovornica in nam zaupa, da ima dobre odnose tudi s svojimi domačimi. Letos bo postala babica, zato zdaj največ plete in kvačka za bodočega vnučka.

PRIDOBIVAJO DOVOLJENJA

Sicer se je Metuljček znašel na spisku petih zasebnih izvajalcev socialnovarstvenih storitev v Posavju, ki jim je socialna inšpektorica Tatjana Arnšek konec lanskega in v začetku letošnjega leta zaradi neizpolnjevanja pogojev prepovedala opravljanje dejavnosti.

A vse skupaj v tem primeru sploh ni tako črno, kot je bilo sprva videti, saj se je lastnica tega doma Adrijana Žibert odločila, da bo uredila vse, kar ji je inšpektorica v odločbi naložila, in dejavnost opravljala naprej.

»Delujemo deset let, najprej je bila nosilka dejavnosti mama, zdaj sem jaz. Trenutno smo registrirani za nego v drugi družini, se pa pripravljamo, da bomo lahko odprli oskrbni dom, imamo že dovoljenje socialne zbornice, čakamo še dovoljenje ministrstva,« pojasni svetlolasa energična podjetnica, ki si je že od otroštva želela delati s starejšimi, zato se je odločila za poklic bolničarke.

»Ko se je razvedelo za odločbo inšpektorice, so me ljudje spraševali, če smo prenehali delovati. Nismo, imamo šest oskrbovancev, ko bomo registrirani kot oskrbni dom, jih bomo lahko sprejeli 14. Trenutno nas je pet zaposlenih, sicer pa so naši oskrbovanci samostojni ali delno samostojni, zdravstveno najbolj zahtevnih primerov nimamo. Delujemo na principu družine, nudimo jim hrano, pranje, čiščenje, spremstvo k zdravniku, po opravkih. Veliko se pogovarjamo, kdor želi, lahko sodeluje pri opravilih v hiši in okoli nje,« pove Žibertova in omeni, da obisk inšpekcije ni bil preveč slaba izkušnja. 

»Dejstvo je, da moramo pač urediti goro papirjev, zadeve voditi bolj podrobno, kot smo jih doslej. Dokler smo v postopku, ne jemljemo novih oskrbovancev, morali smo jih celo pet izseliti, ker je šlo za zahtevnejše primere. Nikomur ni nič manjkalo, a za njihovo oskrbo nismo izpolnjevali formalnih pogojev.« Upa, da ji bo uspelo v mesecu ali dveh dobiti vsa dovoljenja za oskrbni dom. 

SODELUJE S CENTROM ZA SOCIALNO DELO

Direktorica Centa za socialno delo (CSD) Sevnica Danica Božič je povedala, da imajo z Metuljčkom pogodbo sklenjeno že deseto leto. »CSD Sevnica ves čas spremlja primernost oskrbe, vsako leto tudi opravimo razgovor z uporabniki. Tudi sama izvajalka se obrača na nas, če potrebuje pomoč.«

Ko je Žibertova dobila odločbo socialne inšpekcije, so ji na CSD pomagali pri odpravi pomanjkljivosti. Direktorica CSD Sevnica je potrdila, da je Žibertova tik pred tem, da bo izpolnjevala pogoje za oskrbni dom, manjka ji le še mnenje komisije z ministrstva.

»Oskrba v drugi družini uporabnikom dobro nadomešča funkcije doma in lastne družine, zlasti pa jim je pri naši izvajalki nudeno bivanje v lepem prijetnem okolju,« je o prednostih namestitve v Metuljčku med drugim dejala Božičeva in izpostavila, da jim uporabniki vselej povedo, da so zadovoljni in ne bi šli nikamor drugam. »V tem je tudi največja razlika v primerjavi s institucionalnim varstvom. Oskrba v drugi družini se izvaja v domačem okolju v majhnem obsegu.« Ob tem je omenila še to, da je sprejem v drugi družini v primerjavi s sprejemom v dom starejših občanov hitrejši, kar je zelo dobrodošlo v nujnih primerih.

HITREJE IN CENEJE

Tudi CSD Krško je že sodeloval z Metuljčkom, je povedala direktorica Marina Novak Rabzelj. »Takratna namestitev je bila interventna, ker noben drug dom v tedanji nujni situaciji ni imel prostora. Menimo, da se kažejo potrebe storitev pri zasebnikih, predvsem gre za hitrejši sprejem in nižjo ceno nastanitve,« ocenjuje in izpostavi, da majhne skupnosti ustrezajo mlajšim uporabnikom s kroničnimi in specifičnimi zdravstvenimi težavami, ki so brez ustrezne socialne mreže. »Na CSD Krško se srečujemo s težavo pri nameščanju v institucionalno varstvo oseb, mlajših od 65 let, ki imajo zdravstvene težave in potrebujejo celodnevno oskrbo, vendar jih domovi ne sprejmejo.« Tak je tudi njihov aktualni primer 59-letnega gospoda, ki je trenutno na negovalnem oddelku bolnice.

»Center za socialno delo Brežice z zasebnimi izvajalci socialnovarstvenih storitev v preteklosti ni sodeloval,« je sporočila Mojca Erlah s CSD Brežice.

NI PROSTORA

Zakaj so v Posavju zrasli zasebni domovi za ostarele? Ker so čakalne dobe v javnih domovih za ostarele predolge, ker družine v situacijah, ko se stanje starostnikov čez noč poslabša, same ne morejo zagotoviti primerne oskrbe. Začne se iskanje rešitev. Nekateri so izhod v sili našli pri zasebnicah, ki so zdaj pod drobnogledom inšpekcije, za Posavce pa so zelo zanimive tudi nastanitve na sosednjem Hrvaškem, kjer so v zadnjih letih zasebni domovi zrasli kot gobe po dežju. Čakalnih dob praktično ni, cene so nižje kot pri nas. Na tem mestu težko razpravljamo o nadzoru. Koliko Posavcev je v hrvaških domovih za ostarele, nam na centrih za socialno delo ni uspelo izvedeti, ker tega podatke nihče nima. Poglejmo še aktualen podatek o prostih mestih v domovih za starejše za krško enoto ZZZS, ki je objavljen na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije: prosilcev za sprejem v domove je trenutno 447, vsi domovi v Posavju pa imajo kapaciteto 981. 

DVE NA DOBRI POTI, DVE ODNEHALI

Ker je od izdaje prepovedi opravljanja dejavnosti minilo že nekaj mesecev, smo se v želji, da dobimo sveže informacije, obrnili na inšpektorat za delo. Potrdili so informacijo, da je lastnica Metuljčka Adrijana Žibert tik pred tem, da bo dobila dovoljenje za izvajanje storitve institucionalno varstvo v oskrbnem domu, v enakem položaju je tudi Martina Čučnik (Loka pri Zidanem Mostu).

Vlasta Najger in Marija Žnidarič (obe z Bizeljskega) sta po obisku inšpekcije prenehali delati.

IZSELITI BI JIH MORALA ŠEST

Poseben primer je Žanet Prah z Bizeljskega, ki je v inšpekcijskem nadzoru (decembra 2016) zatajila opravljanje storitve brez ustreznih pravnih podlag še na drugem naslovu, kar se je razkrilo v kontrolnem nadzoru februarja 2017. »Zasebnica inšpekciji ni poročala o izpolnitvi ukrepov in jih tudi ni izpolnila, razen da je pristojnemu ministrstvu posredovala vlogo za pridobitev dovoljenja za delo za izvajanje storitve institucionalno varstvo v drugi družini. Za to obliko storitve je predpisan obseg storitve za štiri upravičence do domskega varstva, ki potrebujejo najmanj zahtevno vrsto varstva in oskrbe.«

Na dveh lokacijah ima trenutno nastanjenih 10 ljudi in večina od njih potrebuje zahtevnejšo oskrbo. Do 15. aprila ima čas, da jih šest izseli. »Po poročilu Centra za socialno delo Brežice zasebnica do zdaj ni sodelovala s centrom v tej smeri ter še nadalje trdi, da ima vse strokovne in formalnopravne pogoje za svoje delo in da so ukrepi socialne inšpekcije neupravičeni.«

Pa to še ni vse, na inšpektoratu pravijo, da je za izvajanje varstva starejših brez ustreznih pravnih podlag v decembru 2016 pridobila še dve osebi, ki sta delali na eni od njenih lokacij. Ko ju je socialna inšpekcija opozorila, da sta v prekršku, sta prenehali delati. »Socialna inšpekcija lahko, če Žanet Prah v odrejenem roku ne bo izpolnila ključnih ukrepov, nadaljuje kontrolne nadzore in ukrepe, namenjene zaščiti pravic in koristi upravičencev, tudi ustrezno stopnjuje,« grozijo na inšpektoratu, kjer so poudarili, da je socialna inšpekcija odredila zasebnicam ukrepe zaradi zaščite pravic in koristi upravičencev do socialnovarstvenih storitev (z vidika storitev, ki jih prejmejo, z vidika zahtevnosti njihovega zdravstvenega stanja, z vidika finančnih sredstev, ki jih dajejo za storitve …).

Vse lepo in prav, a kaj naj storijo družine, ki oskrbo za svojega ostarelega ali bolnega člana potrebujejo takoj? Neuradno smo slišali, da je Prahova marsikateri družini pomagala, da je njihov oslabeli svojec lahko ostal v bližini, da so ga lahko obiskovali, sicer bi ga morali nastaniti v katerem od oddaljenih domov, kjer imajo prosta mesta (na Primorskem). Morda Prahova nima primernega prostora in opreme, morda nima primerno izobraženega kadra, morda nima vseh papirjev, a naš vir je rekel, da njegovemu svojcu pri njej ni nič manjkalo. Seveda ima inšpekcija drugačen pogled in prav je, da opravlja svoje delo, a dobro bi bilo preveriti, če so res vsi kriteriji, ki jih gleda, nujni in življenjski.

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista 30. marca 2017

Besedilo in fotografije: Janja Ambrožič