DL: Težave rejcev slovenskega hladnokrvnega konja

27.6.2017 | 13:55

Bivši in novi predsednik Združenja rejcev slovenskega hladnokrvnega konja Jože Mihelčič in France Omahen ml. (levo). (Foto: I. Krnc)

Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme razočarano nad državo in stroko – Obvezne veterinarske preiskave plemenskih žrebcev v takšni obliki v Evropski uniji le še v Sloveniji – Ne bodo obupali – Novi predsednik France Omahen ml.

Delo Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme je zelo pomembno tako za ohranitev tradicije na slovenskih kmetijah kot iz naravovarstvenega vidika, saj se večina konj te avtohtone pasme večino leta pase na pašnikih, pa tudi zato, ker si veliko rejcev z rejo ustvarja tudi dohodek za preživetje kmetij, je poudaril zdaj že bivši predsednik združenja, Semičan Jože Mihelčič. Na nedeljskem letnem zboru, ki je bil v Šentjerneju, ga je nasledil France Omahen ml. iz Velike Dobrave pri Višnji Gori.

»Konjereja je zelo obremenjena z dodatnimi stroški, kot je draga registracija žrebet, počasno izdajanje ustrezne dokumentacije, zelo tog sistem evidentiranja in še vedno neurejen register, zaradi katerega smo prizadeti pri pridobivanju denarja iz različnih programov, konjerejske kmetije pa imajo tudi prav zaradi tega zelo nizke plačilne pravice. Vsako leto moramo opraviti tudi obvezne veterinarske preiskave plemenskih žrebcev za bolezni, ki jih v Sloveniji v zadnjih letih ne zaznavamo in jih v takšni obliki opravljamo samo v naši državi, v drugih državah Evropske unije pa ne. Zaradi večjih stroškov naša konjereja tudi ni tako konkurenčna, kot si želimo in bi lahko bila,« je poudaril Mihelčič.

V letu 2014 so s kmetijskim ministrom Dejanom Židanom dosegli dogovor o državnem financiranju preiskav. A ker po sklenjenem dogovoru na Uradu za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) kljub večkratnim pozivom niso storili nič, da bi prišlo do uresničitve te zaveze, so se, kot je dejal, v jeseni 2014 in spomladi 2015 oskrbniki plemenskih žrebcev hladnokrvnih pasem (posavci, haflingerji in slovenska hladnokrvna pasma (SHL)) dogovorili, da bodo preiskave na plemenjakih opravili, ko bo zagotovljen denar.

»Z direktorjem UVHVVR je prišlo do pogajanj v začetku aprila 2015, ko je bila pripustna sezona v polnem teku, ker pa žrebci niso bili pregledani, so nas v tem času tudi obiskovali veterinarski inšpektorji. Z večino smo našli kompromis, na Celjskem pa so sistematično zapirali registrirane pripustne postaje, v glavnem samo rejcev SHL. Ker smo se zaradi tega znašli pod velikim pritiskom, smo dosegli dogovor, po katerem oskrbniki prispevamo za obvezne preiskave 116 namesto 250 evrov, ki smo jih morali plačevati prej. Dogovor smo dosegli konec aprila, preiskav pa zaradi težav veterinarske fakultete pri zagotavljanju potrebnih materialov nismo mogli opraviti pred avgustom tega leta. Po opravljenih preiskavah se je izkazalo, da so bili vsi žrebci v vmesnem času zdravi in da zaradi zamika ni bila povzročena škoda. Ne glede na to in čeprav so po pogodbi zadolženi za preiskave oskrbniki plemenjakov, je celjski UVHVVR nadaljeval postopke proti združenju in nas novembra 2016 kaznoval s kaznijo v višini okoli 8.000 evrov, mene kot odgovorno osebo pa z okoli 2.000 evri. Ker je bilo od več kot 250 plemenjakov pravočasno preiskanih manj kot 20, na pripustnih postajah pa je bilo po navedbi UVHVVR opravljenih več kot 190 nadzorov, upravičeno dvomimo o nepristranskem delovanju veterinarskih inšpektorjev. Nepravilnosti so bile ugotovljene le na območju enega urada, kaznovana pa sva bila le predstavnik in organizacija slovenskih hladnokrvnih konj,« je izpostavil. Plačali so polovico kazni, ki pa je bila zanje še posebno boleča, saj so, kot je dejal Mihelčič, v tem času dosegli pomemben napredek v vseh segmentih reje in gospodarjenja s plemenskimi žrebci, držali so se vseh dogovorov in to pričakovali tudi od drugih.

POGREŠAJO POZORNOST POLITIKE

»Ko se primerjamo s predstavniki iz avstrijske Koroške in sosednje Hrvaške, ki se nam vedno pohvalijo z obiski pomembnih politikov, smo žalostni, ker v Sloveniji rejcem konj, razen lipicanca, ni namenjene nobene pozornosti kmetijske in druge politike. Na naših strokovnih in drugih prireditvah kljub vabljenju nismo deležni niti spodbudne besede, ki bi včasih že zadostovala in pokazala, da smo tudi rejci konj kmetje, ki trdo delamo za preživetje svojih družin, ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja in ohranitev naravne krajine. Ko pa se primerjamo s kmetijami, kjer se ukvarjajo z drugimi panogami, se upravičeno počutimo zapostavljene in v podrejenem položaju,« je bil kritičen Jože Mihelčič, ki poudarja, da ne glede na vse zaključujejo uspešno štiriletno obdobje v reji SHL, tako tudi v prihodnje ne bodo obupali in še naprej vztrajali pri reji in napredku.

Podobno meni tudi novoizvoljeni predsednik France Omahen, ki je dejal, da ga želi peljati v podobni smeri kot nekdanji, ima pa cilj še bolj povezati rejce k skupnemu sodelovanju, vzpostaviti močno verigo in zaupanje programu, denimo pri odbiri žrebičkov v žrebetišče, da jih vsi, ki dobijo poziv za izbranega v ožji izbor, tudi pripeljejo, tako da rejci pridejo do najbolj kakovostne izbire in se izognejo sorodstveni vezi. Predlagal je tudi svoje kandidatno listo v organe združenja, jedro je še ostalo staro, je pa tudi nekaj mladih, ki bodo dali svež veter. »Želim, da bo ekipa delovala kot eno, saj se tako lažje izpostaviš večjim institucijam,« je dodal.

VEČ KOT 400 AKTIVNIH ČLANOV

Slovenskega hladnokrvnega konja, ki je zelo primeren za delo pod sedlom, v vpregi in pri kmečkih opravilih pa tudi pri reji za meso, redijo na okoli 1.500 kmetijah na območju celotne države. Organizirani so v Združenju rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme, ustanovljenem leta 2005. Šteje več kot 400 aktivnih članov in je največja prostovoljska organizacija v slovenski konjereji. »Smo organizacija posebnega družbenega pomena ter s strani pristojnega ministrstva pooblaščena za izvajanje rejskega programa za rejo SHL in za upravljanje več kot 130 plemenskih žrebcev v javni lasti. Vsako leto odkupimo od 10 do 16 mladih moških žrebet, trenutno je 23 mladih kandidatov v reji v žrebetišču Omerza v Zgornjih Ložinah pri Kočevju, od koder bodo v tretjem letu starosti dodeljeni na pripustne postaje po Sloveniji,« je združenje v nekaj besedah orisal Mihelčič. Med drugim vsako leto pripravijo različne prireditve, predlani so denimo v Šentjerneju odmevno 1. državno razstavo konj SHL in lani dan slovenskega hladnokrvnega konja, dan odprtih vrat v vzrejališču Omerza… Kar nekaj podobnih dogodkov pa načrtujejo tudi letos.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista 16. marca 2017

M. Žnidaršič