50 let mature učiteljišča; učitelj mora verjeti v spremembe

21.6.2017 | 14:40

V petek, 16. junija, so se v Gostišču na Loki zbrali nekdanji dijaki Učiteljišča v Novem mestu. To je bila predzadnja generacija učiteljev v dvajsetletnem obdobju delovanja. Kasneje je bilo šolanje tega kadra usmerjeno na pedagoški del Gimnazije Novo mesto. Šolanje učiteljiščnikov je trajalo pet let in so lahko po končani maturi pričeli delati kot razredni učitelji. Odšli so poučevat na več kot petdeset šol.

Prisotnih je bilo 41 učiteljiščnikov, ki so v svojem popoldanskem programu obiskali Gimnazijo Novo mesto, kjer jim je prof. Natalija Petakovič predstavila zgodovino in sedanji utrip šole. Spomin izobraževanja je bil živ, saj so še vsi vedeli, v katerih učilnicah so bili. Ob prihodu v večjo predavalnico in podstrešno knjižnico je vsem na obraz priklical izraz čudenja. Tega takrat ni bilo, so rekli. Tam, kjer je danes fitnes center, je bila naša učilnica, so porekli.

Obiskali so še park Deklice z rastočo knjigo, Knjižnico Mirana Jarca, Dolenjski muzej in se napotili kasneje še na sprehod do Pumpnice. Večerja in nato: «Povej, se še spomniš ….« Spomini! Vprašanja in načrtovanje. Zbornik, da!

Mesto se je dodobra spremenilo, so porekli tisti, ki niso bili v času šolanja meščani. Teh je bilo večina! Nič ni bilo čudnega, da so med mladimi v mestu zbujali pozornost. Meški dijaki so hoteli imeti neko nadmoč, kar pa je bilo težko. Prvi sneg v jeseni 1962 je pripravil prvo prestižno kepanje in ribanje s snegom. Učiteljiščniki so bili tu močnejši, niso se pustili in tako nekako postavili ravnotežje.

Kasneje je steklo dobro sodelovanje na urah marksizma, športa, poezije … Lutkarstvo je bila s prof. Dušanom Modicem domena skupine učiteljiščnikov. Odigranih je bilo preko 200 lutkovnih predstav. S prof. Marjanom Dobovškom je živelo taborništvo, kar se je zlasti čutilo na taboru na Valeti pri Portorožu. Omenili so tudi oder mladih s prof. Božo Podrgajs in Alenko Bole Vrabec. Šport, zlasti rokomet, je bil v mestu domena učiteljiščnikov. Dijaki, ki so prihajali iz Brežic, so med prvimi pričeli igrati košarko in rokomet. Prof. Jože Glonar je iz njihovih vrst sestavljal najboljše atlete in atletinje (Špilar, Bavdek, Padovan, Jaklič, Vogrinc, Kotnik, Hude, Penko, Žagar … ). Pravili so, da so pogrešali šolsko glasilo in še kaj. Tudi kmetijsko prakso so opravili na tedanjih ekonomijah. Koristno, ali ne? Nekako obvezno je bilo delo v mladinskih brigadah. B oddelek je bil v gozdovih Radohove vasi.

Za obiskovanje učiteljišča so se odločali sami in z nagovori učiteljev po vsej Dolenjski in Beli krajini. Bili so nekako izbrani, saj je bilo kadrovanje v učiteljske vrste nekako usmerjeno. Bivanje jim je omogočil takratni internat v Šmihelu, Bršljinu in na Kapitlju. Ni bilo lahko, se spominjajo. Nadzorovane ure učenja! Na kosila so hodili v dijaško menzo.

Učitelj mora verjeti v spremembe, se vsaj zavedati, da so možne, sicer ne bi bil učitelj. Izobraževanje otrok je namreč neprestano spreminjanje osebnosti mladostnika. Učenje povzroča rast mladostnika intelektualno in osebnostno. Priznati je treba, da je učenje največja avantura, ki jo doživljamo. Nastaja nekaj boljšega, odličnega, kakovostnejšega. Ali ni to fantastično? Druženje v delu, da bi dosegli nekaj novega.

Gotovo je učiteljski poklic nekaj odgovornega, zahtevnega. Zahteva stalno rast v pripravi. Še danes se trdi, da je dober tisti učitelj, ki shrani celoletne priprave, naredi nove, boljše koncepte in izpeljave zanimivih ur. Manj predavanja, več reševanja problemov, ki jih spoznajo učenci, prinaša zanimivejši pouk. Pouk, raje poduk, tistih spoznanj, ki so neznanke v procesu poučevanja. Ocenjevanje! Kaj bi izgubljali besede okoli te materije šol. Bistveno je znanje za reševanje problemov, ki jih pred nas postavlja družba in čas, v katerem živimo.

Vedeti moramo, da se otroci moralnosti, prijaznosti, ne naučijo nič drugače kot se naučijo matematike, fizike, kemije ali jezika. V odgovornega človeka dozorijo tako, da posnemajo odrasle, predvsem tiste pogumne starše, ki imajo močna načela socialnih vrednot, ki so temelj družbe. Vrednote in avtoritete, ja, tiste, ki so vabile, te so nekoč bile ogledalo šol.

Učimo se celo življenje. Človeštvo je v svoji zgodovini nakopičilo toliko znanj, da jih nihče ne more zajeti v celoto. Zato so knjige! Tam so znanja, ki jih učitelji razlagajo svojim učencem. S poseganjem na polico in pregledovanjem neznanih pojmov se učimo, utrjujemo znanja.

Življenje je svet pravil. Upoštevanje teh pravil, avtoritet in vrednot je prepuščeno času dozorevanja v človeka odgovornega sedanjosti.

V pogovorih je bilo slišati, da so svoje poslanstvo dosegli. Bili so učitelji generacij mladih ljudi, ki so zgradili naš svet, ki temelji na tem, da mladostnik odklanja nesmisle in gradi svet zase, družino in družbo. Faktografska znanja le v taki meri, da dopolnjujejo spretnosti, ki jih od vsakega po njegovih sposobnostih zahteva delo.

Generacija učiteljev, ki se je izobraževala v letih 1963 – 1967 na novomeškem učiteljišču je s petjem ob torti »zborniku spominov« že desetič sklenila srečanje srečnih in zadovoljnih ljudi. Vračajo se domov k svojim družinam, da jim zapojejo tisto; Veselimo se, mlada nam je duša - Gaudeamus igitur, v spodbudo, da se bodo učili za življenje in z mislijo dneva: «S knjigo v rokah do dragulja v srcu«, dopolnjevali svoj smisel.

Z besedo in sliko Jože Pečnik

Galerija

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (11)

21.6.2017— + (2) – (2) Oceni PETDESETLETNI

Vaša generacija učiteljev je bila veliko boljša kot so današnje Vas so vzgojili starši v glavnem v tradicionalnih vrednotah , tudi ko so vas nekatere skoraj prisili v partijo, nekateri ste sli prostovoljno , da ste imeli mir, nekat eri celo prostovolno . Med današnjimi pedagoškimi delavci je veliko neprimernih in slabih pedagogov Bili ste orodje sistema , če ste to hoteli bit ali pa ne relativno slabo so vas plačali, zato imate premajhne penzije žal. današnji pedagogi imajo veliko večje plače v sorazmerju z vami so pa veliko bolje plačani , Razumi , če moreš, Socjalisti ne izbirajo sredstev za dosego ciljev, ZMERAJ JE BILO PREJ IN TUDI SEDAJ JE KAKŠEN UČITELJ NORMALEN IN ZELO DOBER

21.6.2017–1 + (1) – (2) Oceni MIHE

zanimivo je tudi to da v vasih nasih mladostnih casih ni bilo toliko partizanskih mitingov in maškarad kot jih je danes, bili so časi ko smo čakali pred trgovinami za kruh , železa , cementa in do druge gradbenega materijala se ni dalo pridet kot s podkupovanju trgovcev in podobno, bili so boni par nepar, ni bilo goriva . Po nekatere osnovne izdelke je bilo treba v tujino : banane , kavo , prašek, čokolado, kavbojke...........Če si kupoval fička ,stoenko si moral si moral podmazat, Na mejah je bila zločinska JNA na mejah so šefovali in podkupnine pobirali cariniki pretežno srbske nacjonalnosti , ki običajno niso znali slovensko .Bila pa je titova štafeta prava komunistična propaganda in diktatura, mi smo bili mladi, Mladost se žal ne bo vrnila tisti totalitarni časi in časi pomankanja pa Hvala Bogu tudi ne več.

21.6.2017+4 + (5) – (1) Oceni Marjeta

Spoštovani Mihe! Ali sva živela oba v isti domovini - vi ste srečavali sovražno JNA na vsakem koraku. Jaz sem jo srečavala na delovnih akcijah, ko so pomagali graditi vaške poti, ceste pomagali po potresih ( Skopje.. če vam je to sploh znano ne bom vas in bralce s tem obremenjevala), igrali smo z njimi nogomet,rokomet na loki, smejali smo se in pogovarjali kot vsi mladi. Pripovedovali so o svoji vasi ali mestu, kjer ga je čakalo dekle ali samo stara mati. Čudno, niso bili videti zločinski,bili so navadni fantje. Ni prostora, da bi razpravljala o zločincih na jugoslovanskih mejah. Nikoli nisem hodila V Trst po "osnovne " življenjske izdelke kot je čokolada. Smo pa veselo hodili na morje, plavali v našem morju. Sploh ni bilo pomembno, da smo imeli sindikalne počitnice. Žal mi je, da ne govorimo o učitelju kot izredno pomembnemu človeku, ki ga vsi srečamo v življenju. Biti učitelj - dober učitelj je poslanstvo ne poklic. Dobrih učiteljev se vsi spominjamo,tja do pozne starosti nas spremljajo, ker so nam pomagali postati človek. O tem pišite, ker drugače je videti, da ne znamo govoriti o ničemer drugem kot o politiki in

21.6.2017+1 + (3) – (2) Oceni Marjeta

21.6.2017— + (2) – (2) Oceni jaka

Gospa Marjeta Mihe ima prav JLA je bila totalitarna armada ,ki je čuvala komunistični režim jaz sem tam največkrat in tudi prvikrat slišal besedo "UNUTAŠNJI NEPRIJATELJ" ni bil pomemben zunanji sovražmnik samo notranji ,kot državljanska vojna med drugo svetovno vojno pri nas ko so zločinski komunisti pobijali nedolžene kmete ,obrtnike podjetne....Gospa Marjeta niste prisilno sluzila v tej odvratni JNA komande so bile v tujem jeziku

21.6.2017+3 + (3) – (0) Oceni Janez Kranjski

Jaka, a zaobljubo v JLA si pa podpisal a ne ?! E moj Jaka, kaj boš sedaj šimfal, moral smo pa smo šli. Eni so dobro skoz prišli pa tam afne guncal, eni pač nismo in domov prišli s poškodbami. Tako je pač življenje in takrat je blo tako.

21.6.2017— + (2) – (2) Oceni svoboden

Prestrašeni Slovenci. Koka vas je strah. Danes v Novem mestu praznujemo upor zoper agresorsko vojsko v Slovenijo v času osamosvojitve. Berem komentar Petdesetletnika, Mihe, Jaka... groza! Kaj se še vedno sprašujete, zakaj je bil,organiziran odpor proti okupatorju, nacizmu, fašizmu, težnjam za oblikovanje Velike Srbije, Velike Hrvaške. Slovenci smo se osamosvojili z dobro diplomacijo in oboroženim odporom. Za vse to smo lahko hvaležni tistim, ki so nas učili o poštenju, morali, ponosu, materinem jeziku, naši kulturi. Kaj zdaj mešate JLA, komuniste ... neke prisile. Kdo je tebi Mihe branil moliti, hoditi v cerkev? Nihče! Kdo je komu kaj prepovedoval? Nihče! Razumite vendar že, da je vera stvar vsakega posameznika, družine! Ne klobasajte! Raje se naučite kaj iz knjig, ki smo jih vsi brali in razumeli našo polpreteklo zgodovino. Vi je gotovo ne! Kaj mešate odhode v tujini, da ste si kupili lahko kavbojke, kavo, banane ...tako je bilo po vojni. Ne samo pri nas v Jugoslaviji.Bilo je v večini držav, ki so bile pod nakovalom tujega kapitala. Ali je danes drugače? Kako vas, mislim mlade delavce, izkoriščajo sedanji kapitalisti. Kaj vse zahtevajo. Kri ščijete! Se upate ugovarjati, upirati. Se bojite! Radi bi, da vam bi bilo brez dela lepo. Niste se pač rodili v tistih 2 % prebivalstva. Znate samo kritizirati, jamrati v resnici bi izdali še svojo mater. Brez ponosa ste. Preberite še enkrat vez članek, poglejte slike in porečite. Da, to so učitelji, ljudje med nami, ki so izbrali poslanstvo učiteljskega poklica in niso materialno obogateli. So pa moralni zmagovalci! Spomin na dobrega učitelja morate tudi vi, večni nezadovoljneži, hraniti v srcih.

22.6.2017Oceni mira

svoboden kaj si ti od stare udbe ali od mlajše udbe , da si tako razgledan

22.6.2017+1 + (2) – (1) Oceni karel

koliko ste vredni učitelji se kaze po tem , da ste bili nekoč spostovani sploh na podezelju , ŽUPAN , ŽUPNIK, UČITELJ so bili med najbolj spoštovanimi in uglednimi , kam so pripeljale vase generacije učiteljev danes je učitelj med najmanj uglednimi v druzbi, zgleda da so učitelji sami zapravili svoj ugled ki so ga imeli in kopni

22.6.2017–1 + (0) – (1) Oceni Učenec

Če 50 let vlečeš dobro plačo se nimaš kaj pritoževati nad poklicom. Nobeden jih ni silil da so postali učitelji.

začetnapredhodna Stran: 1/2naslednja zadnja

Preglej samo prijavljene komentatorje

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava Pozabljeno geslo Registracija Pogoji uporabe