DL: Zakon o gozdovih - Ne le pri gobah, tudi pri kostanju omejitve

27.5.2017 | 18:50

A tudi pri nabiranju zelnatih rastlin in ne le gob kot doslej – Visoke kazni za sekanje smrečic in drugega drevja brez dovoljenja

V začetku tega leta je začela veljati novela zakona o gozdovih, s katero naj bi jih učinkoviteje varovali. V njej je med drugim določeno, da se obiskovalci lahko prosto gibljejo po gozdu, vendar na lastno odgovornost in v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje v gozdovih.

Ko so pred leti omejili težo v gozdu nabranih gob na dva kilograma na gobarja na dan, so se nekateri pridušali, da bodo odslej morali ljudje s seboj v gozd vlačiti tehtnice, da jih ne bi slučajno zaradi prevelike nabiralske strasti doletela kazen. Razmislek o tehtnici je po noveli še toliko bolj upravičen, saj določa, da je v gozdu dovoljeno nabrati največ dva kilograma gob, kostanja in mahu ter največ en kilogram zelnatih rastlin. Doslej je gozdarska inšpekcija izrekla globe le za presežene količine gob. Tiste, ki bodo presegli določeno mejo, bodo inšpektorji odslej lahko kaznovani z globo od 200 do 400 evrov. Precej zasoljene bodo tudi kazni za sekanje smrečic in drugega drevja brez dovoljenja Zavoda za gozdove. Pravne osebe in samostojni podjetniki bodo morali odšteti od 2.500 do 50.000 evrov kazni, posameznik pa od 300 do 5.000 evrov.

Nabiranje je omejeno tudi v primeru, če takšno ravnanje ogroža funkcije gozda oz. gre za njegovo opustošenje. Torej v primeru, da obiskovalec nabira plodove, semena, cvetje ali vejevje tako, da se površina krošnje drevesa zmanjša za več kot 30 odst. ali pa pri nabiranju vej rez ni gladka. Za opustošenje se šteje tudi, če nabiralec na grmu pusti manj kot 30 odst. živih poganjkov ali odstrani več kot vsako tretjo zelnato rastlino. Mahu pa ne sme odstraniti z več kot petine površine, ki jo prerašča.

Prav tako ni dovoljeno zasekovanje, lupljenje, zarezovanje, vrtanje, zažiganje ali drugo poškodovanje drevja in grmovja, razen če je to potrebno zaradi spremljanja stanja in razvoja gozdov, gospodarjenja z gozdovi ali znanstvenoraziskovalnega dela. Funkcijo gozda ogroža tudi poškodovanje ali razdiranje mravljišč in nabiranje mravelj ali njihovih bub ter namerno uničevanje gnezdišč ptic, krajev poleganja sesalcev in delov habitata, kjer se živali grupirajo.

Vendar pa lastniki ne smejo ograditi gozdov, da bi preprečili njihovo ropanje. Ograditev je dovoljena le zaradi zaščite mladja, vodnih zajetij, naravnih vrednot in zavarovanih naravnih območij, kulturnih spomenikov ali znanstvenoraziskovalnega proučevanja. Postavitev ograje mora dovoliti Zavod za gozdove. Mogoča pa je omejitev ali prepoved nabiranja, ki jo predpiše minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Takšna prepoved lahko velja za gozdove, v katerih bi z nabiranjem živali, plodov, gob ali rastlin lahko ogrozili katero od živalskih ali rastlinskih vrst ali funkcijo gozdov. Nabiranje plodov lahko prepove tudi pristojni organ lokalne skupnosti na predlog lastnika gozda, ki v gozdu goji drevesa zaradi plodov. V takšnem primeru je rekreativno nabiranje plodov nezakonito in lahko ukrepa tudi policija.

Za kršitelji bodo po gozdovih na preži gozdarski inšpektorji, posege v gozdove pa po svojih pooblastilih nadzirajo še inšpektorji za lovstvo in ribištvo, gradbeni in urbanistični inšpektorji, finančna uprava in policija.

Članek je bil objavljen v 7. številki Dolenjskega lista 16. februarja 2017

M. B.-J.