DL: Slon in Cvet je v jeseni - Fantje in Cvet iz Slona pa še Tina

26.5.2017 | 12:40

Slon in Cvet je v jeseni danes - Bojan Djordjević, gostja Tina Gerbec Radaković, Cveto Šali, Igor Vidmar, Gusti Vrtar, Jernej Ban in Mitja Simič. (Foto: Jernej Čuček)

Začelo se je na pločniku z akustičnimi inštrumenti. (Foto: Brin Vidmar)

Slon in Cvet je v jeseni je nekoliko nenavadna novomeška rock skupina s še bolj nenavadnim imenom, ki v poplavi različnih imen v glasbenem poslu niti ni tako nenavadno, je pa, če ne poznaš zgodbe o njenem nastanku, nekoliko nerazumljivo.

Začelo se je predlani spomladi, ko so novomeški gostinci in trgovci, da bi vsaj za en večer resnično oživili mestno jedro in ob tem, kar je razumljivo, tudi sebi povečali promet, začeli pripravljati prvo Noč nakupov. Glasba je seveda stvar, brez katere si živahnega utripa v starem mestnem jedru ne da zamišljati, saj ni šlo zgolj za nakupovalni večer, pač pa tudi in predvsem za družabno prireditev. Po Glavnem trgu in Rozmanovi so pločnike zasedli ulični glasbeniki, večina skupin je bila sestavljena prav za to priložnost.

Cveto Šali, v sedemdesetih in v začetku osemdesetih let minulega stoletja član legendarne novomeške rock zasedbe Rudolfovo in lastnik kava bara in galerije Pri Slonu, je nagovoril prijatelje, ki so se ob torkih dobivali v njegovem lokalu, da sestavijo skupino, ki bi ta večer muzicirala na pločniku pred Slonom. Kitarist in pevec Mitja Simič, sicer vodja novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, basist Jernej Ban, profesor matematike z novomeške gimnazije, in Gusti Vrtar, mojster polaganja parketa in bobnar iz Podturna, ki so sicer skupaj igrali tudi pri tedaj še delujoči skupini Krockarji, so bili za, na prvih vajah pa se jim z lastnoročno izdelanim cajonom pridružil še Igor Vidmar, ki sicer na Dolenjskem listu skrbi za kulturne in športne strani. Med nastopom je par skladb z njimi zaigral tudi Cveto Šali.

Igrali so marsikaj - od skladb Dylana, Casha in Cohena do Breclja, Domiclja, Predina in Mlakarja pa še kakšen Kreslin, Bjelo dugme, Balaševič, Bajaga, Robežnik in Velkavrh so se našli, vse njihove skladbe pa so bile prirejene za akustično zasedbo s kitaro, kontrabasom, bongosi in cajonom v izboru inštrumentov.

Imena ni bilo težko najti - Slon. A ko se je zasedbi pridružil še Cveto Šali, se je ime raztegnilo na Slon in Cvet. Ko je Šali fantom zaupal, da se bo kmalu upokojil, so fantje pripomnili, da s tem vstopa v jesen življenja in imenu so dodali še "je v jeseni". Zadeva je uspela, poslušalci so bili še kar zadovoljni in to je dalo fantom korajžo in vzbudilo željo po resnejših vajah in elektrifikaciji glasbil, s tem pa se je iz nastopa v nastop začel spreminjati tudi repertoar. Ko se je bendu pridružil še nekdanji bobnar skupin Mercedes bend in Wet Bed Bojan Djordjević, so nežne balade in ponarodele popevke starih slovenskih in jugoslovanskih rockerjev zamenjali "dnevi grmenja". Eden redkih preživelih je bil Johny Cash, saj so se Cvetova kitara in Bojanovi bobni v njegovih vlakovskih kantrijaških ritmih nenavadno dobro ujeli. Slon in Cvet je v jeseni je postal tako rekoč hišni bend Šalijeve gostilne, zares poslušljivi pa so postali, ko se jim je decembra lani kot gostujoči vokal pridružila še Tina Gerbec Radaković, sicer pevka skupine El Kachon.

Za razliko od številnih mladih bendov, ki že po svojih prvih nastopih obljubljajo izid prve plošče, Slon in Cvet je v jeseni nimajo takih načrtov. Igrati želijo predvsem za svoje veselje in veselje tistih, ki jih poslušajo, izbor skladb pa je zmes tistega, kar so radi poslušali v mladih letih. Tudi svojih skladb nimajo, razen dveh, Gorjanska bajka in Grem domov v Novo mesto, ki sta pogojno njihovi, saj je Cveto Šali njun avtor ali soavtor še iz časov skupine Rudolfovo. Sicer pa iz njihovih ojačevalcev zdaj grmijo priredbe skladb, ki so jih med drugim napisali Rolling Stonesi, Eric Clapton, Eric Idle, J. J. Cale, Bill Withers pa tudi Leonard Cohen in ne nazadnje tudi pokojni novomeški panker Zdene Kockar - njegova Pri Slonu je pač neuradna himna njihovega domačega odra.

Članek je bil objavljen v 6. številki Dolenjskega lista 9. februarja 2017

B. M.