DL: Zadružništvo - Kupec išče domače, mi pa mu ne damo odgovora

24.5.2017 | 14:30

Peter Vrisk

Peter Vrisk

Janez Živič

Janez Živič

Borut Florjančič

Borut Florjančič

Kmetijske zadruge v vse hujšem primežu nižanja cen – Rešitev bi bila v povezovanju, a prave volje za to ni niti v vrhu zadružne zveze – KZ Sevnica nizke cene pridelkov in mesa kompenzirala s trgovinami – KZ Krško ceno cvička zaščitila z odprodajo viškov v tujino

Največja posavska kmetijska zadruga, KZ Sevnica, je v minulem letu kljub precejšnjim težavam na kmetijskem delu, ki jih povzročajo nizke cene kmetijskih proizvodov, poslovala pozitivno. Tekoče poslovanje je bilo v zaostrenih razmerah večino leta pozitivno tudi v KZ Krško, a je ta pretežno vinogradniška zadruga zaradi odprodaje zalog vinskega letnika 2015 pod ceno leto 2016 zaključila z izgubo.

Kot pravi direktor KZ Sevnica Borut Florjančič, so lani zelo dobro poslovali na trgovskem delu, velik izziv pa je predstavljalo ohranjanje pozitivnega rezultata na kmetijskem in mesnopredelovalnem delu. »Tu smo v čedalje večjem primežu, ki ga je ruski embargo le še nadgradil, saj je priliv mesa iz baltskih držav, ki so prej proizvajale pretežno za Rusijo, ogromen. Odkupna cena mesa konstantno pada in temu ne moremo konkurirati. Brez trgovske dejavnosti bi bili zdaj v velikih težavah, tako pa lahko za zdaj še vzdržujemo to, kar se včasih zdi kot precej drag hobi. Veliko namreč delamo na kvaliteti, krepimo prepoznavnost in blagovno znamko, a cene ostajajo nizke,« pripoveduje Florjančič.

E.Leclerc je zadruga

Lažje bi bilo, poudarja, če bi se slovenske zadruge tesneje povezale med sabo. »Kot trgovci smo zadruge prisotne predvsem z manjšimi živilskimi trgovinami v manjših krajih, saj se zadružni sistem ni pravočasno odzval in si kupil zemljišča, ki so jih nato kupili tuje trgovine in diskonti. Zadruge se nismo razvijale v smer, da bi postale trgovec, kakršnega kupec išče, in zdaj očitati kupcu, da ne pride k nam, je narobe. Zdaj se gremo lahko »nizkocenovce« in blago postavljamo na palete ali pa bomo razvijali, kar imamo, se pravi kakovostne lokalne produkte. Tu je zagotovo priložnost, saj so tu dobre marže, a le, če je veriga kratka. Zadruge bi morale bolj sodelovati med seboj, ne pa da največji trgovec v državi blago kupuje od ene zadruge in ga nato prodaja v drugo. Ideje, kaj vse bi lahko naredili na tem področju, so že stare in mladi prevzemniki kmetij nas že zelo postrani gledajo, ali bomo zadruge končno izpolnile svoje osnovno poslanstvo, to je razvijati kmetijsko proizvodnjo in ji dodati vrednost. Če zdaj ne bomo naredili tega, ne vem, kdaj bomo. Kupec išče domače, mi pa mu ne damo odgovora,« je kritičen Florjančič, ki na prste ene roke našteje velike zadružne trgovine v Sloveniji, ki lahko sodobnemu potrošniku ponudijo tisto, kar pričakuje. V tujini so potrebo po tem prepoznali že zdavnaj – E.Leclerc, denimo, je zadruga.

S podobnimi težavami, padcem cen cvička in razdrobljenostjo pridelovalcev, se srečujejo tudi v KZ Krško, ki je v pretežni meri vinarska zadruga. »Trg je razdrobljen in nimamo prave pogajalske moči. Izgovori, da na nas pritiskajo trgovci in gostinci, ne zdržijo. Sami se ne znamo dogovoriti in doumeti, da je edino lastniško povezovanje tisto, ki lahko prinese uspeh,« pravi Janež Živič, direktor KZ Krško.

Kot pravi, so se nekaj časa trudili, da bi povezali vinogradnike v konzorciju cvička in druge, a brez uspeha, zato se zdaj raje tudi sami raje posvečajo lastni kakovosti in svojim vinogradnikom, »da jim bomo lahko zagotovili pogoje, da bodo sploh še imeli voljo obdelovati vinograde«.

Usmerjeni v razvoj

»Pri grozdju se skušamo dogovoriti za ceno, s katero lahko funkcionira tudi zadruga. Pridelovalci k sreči to razumejo, a padanje cen vina, ki smo mu priča, na dolgi rok ne more zagotoviti stabilne cene,« opozarja Živič. Kot pravi, je zadruga večino lanskega leta poslovala pozitivno, proti koncu leta pa so se odločili za prodajo večjih zalog vina prejšnjega letnika po ceni, ki je nižja od lastne, zato bo v bilancah na koncu dobrih 100.000 evrov izgube. Zaloge so prodali v tujino kot namizno deželno vino in za trgovske blagovne znamke. »Z umikom teh količin vzdržujemo trg cvička oz. njegovo ceno, ne le za naše vino, ampak tudi za druge. Druga možnost je bila, da bi spustili ceno, a vprašanje je, kako bi potem prišli nazaj na nivo, ki je še primeren,« odločitev pojasnjuje Živič.

Ker se trend porabe vina še vedno znižuje, Živič pričakuje še eno težko leto. Ker s povezovanjem, ki bi okrepil položaj pridelovalcev na trgu, ne pridejo daleč, se bodo v KZ Krško raje posvetili napredku na tehnološkem delu, saj bi radi pripravili vino, ki bo zanimivo tudi za izvoz. Potencial vidijo tudi v modri frankinji, kjer pa jih, kot priznava direktor, čaka še veliko enološkega dela. Enako velja na dveh novih zvrsteh, ki ju razvijajo.

Vrisk zadovoljen

Čeprav oba direktorja kot največjo težavo slovenskega kmetijstva in zadružništva omenjata premajhno povezanost, pa je predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk prepričan, da se je zadružništvo in kmetijstvo v zadnjih 20 ali 30 letih pri nas okrepilo. "Pred leti smo se učili od Avstrije, zdaj je naš zadružni sistem v mnogočem celo uspešnejši," je prepričan. Kot pravi, zadruge v Sloveniji skupno ustvarijo od 700 do 800 milijonov prometa, prek zadrug pa naj bi na trg prihajalo okoli 80 odst. vse slovenske pridelave. "Nemške zadruge imajo v tem smislu 50- do 55-odst. tržni delež."

Na vprašanje, ali ne bi kazalo zadrug vseeno bolj povezati, Vrisk odgovarja, da slovenski kmetje svojim zadrugam zaupajo in da so te doslej vse pošteno plačale. "Zadružništvo se dviguje, sploh pa po krizi postaja vse bolj popularno. Večina zadrug posluje pozitivno in v zadnjih desetih letih se je promet zadrug podvojil. Povečuje se tudi skupno premoženje. Ohranilo smo Deželno banko Slovenije in Semenarno. Res je, odkupne cene so, kakršne so, a z velikimi trgovci se zadnja leta intenzivno pogovarjamo. Dosežemo, da se proda praktično vse, kar se proizvede. Pred leti je bilo to težje, ker je bila tuja konkurenca hujša. Ta je sicer tudi danes, a če kje, potem slovenski potrošnik pri zelenjavi išče domače pridelke."

Članek je bil objavljen v 6. številki Dolenjskega lista 9. februarja 2017

Boris Blaić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava