140 let Prostovoljnega gasilskega društva Novo mesto

20.5.2017 | 12:00

Adolf Guštin

Adolf Guštin

Prostovoljno gasilsko društvo Novo mesto bo 20.5.2017 ob 15.00 na dvorišču GRC v Ločni obeležilo 140 let delovanja. Ob tej priložnosti bo gasilska parada, upamo da ne bo preveč padal dež, in prevzem novega gasilskega vozila GV-1. Spodaj je nekaj izsekov gradiva iz zbornika ob 140 letnici delovanja PGD Novo mesto.

Vabljeni! 

NA POMOČ!

Marjan Šmalc
poveljnik PGD Novo mesto
predsednik RS Dolenjska
član UO GZS

RAZVOJ GASILSTVA OD USTANOVITVE PROSTOVOLJNE GASILSKE ČETE NOVO MESTO DO RAZPADA AVSTROOGRSKE MONARHIJE

Gasilstvo se je po večjih evropskih mestih začelo širiti šele sredi 19. stoletja. Njegov razmah je pospeševala posebej po vojaškem zgledu urejena organizacija prostovoljnih gasilskih združenj. REITZ je 26. februarja 1933 zapisal: » Prevzeli smo delo prostovoljno in ga tudi prostovoljno izvršujemo.«

Prvo vojaško organizirano gasilsko društvo je leta 1846 ustanovil Karl Metz v Durlachnu v Nemčiji. Člani društva so imeli enotne obleke, upoštevali so vojaško disciplino, imeli javne vaje in nastope, s prostovoljno podreditvijo eni sami volji, ki jo je poosebljal poveljnik. Društvo je delovalo z enim namenom – pravo človekoljubje in pomoč človeku, kar je osnovni namen gasilstva še danes.

Neposredne pobude za organizacijo prostovoljnega gasilstva v Novem mestu so prišle iz Celja in Metlike, kjer sta takšni društvi že bili ustanovljeni v začetku 70. let 19. stoletja.

Sin novomeškega trgovca Johan Pollack se je pri celjskih sorodnikih uvajal v trgovske posle in se v družbi svojih vrstnikov navdušil za gasilsko misel ter jo po vrnitvi domov širil med svojimi prijatelji v Novem mestu. Med njimi je bil tudi mlad novomeški trgovec Aleš Guštin, ki je to društvo spoznal v svojem kraju, Metliki.

Širitev gasilske misli so pospeševale tudi pogoste požarne katastrofe, ki so v tem času uničevale predvsem vasi v bližnji in daljni okolici Novega mesta. Najbolj je trpela Vinja vas, ki je v nekaj letih do tal pogorela.12. avgusta 1873 je ogenj uničil Biško vas pri Mirni Peči, kjer je zgorelo 20 hiš in 34 gospodarskih poslopij.

Delovanje PGD Novo mesto od ustanovitve do 1. svetovne vojne

Prvi pogovori o ustanovitvi PGD v Novem mestu so se začeli poleti 1875. leta. V ta namen so ustanovili pripravljalni odbor, ki mu je načeloval Adolf Guštin. 

Pripravljalni odbor je sestavil svoj statut in ga 10. novembra 1875 predložil županstvu mestne občine Novo mesto v odobritev. V vlogi je bilo poleg pravil predlagano tudi, da se novomeškemu društvu izroči v oskrbo občinsko gasilsko orodje, v proračun pa redno letno podporo ter obstoječi denarni fond za nabavo modernega gasilskega orodja.

19. marca 1876 je bil sklican ustanovni občni zbor.

Na občnem zboru 7. maja 1876 je bilo izvoljeno vodstvo – odbor društva v sestavi:

Adolf Guštin – poveljnik,

Emanuel Mechora – podpoveljnik,

Jean Pollack- vodja plezalcev,

Anton Kos – namestnik vodje plezalcev,

Karel Dular - vodja brizgaln,

Gustav Luser – vodja brizgaln

Rajmund Kutner in Forjan Skaberne - namestnika vodje brizgaln,

Friderik Formacher – vodja čuvajev

Josip Ogoreutz – namestnik vodje čuvajev

Janez Bevc – tajnik

Albert Lehmann – blagajnik

Razsodišče:

Dr. Johann Skedl,

Karl Pfleger,

Jožef Dular,

Jurij Gregorc,

Viktor Nifergal,

Karl Luser.

Prvič je novoustanovljena požarna bramba intervenirala že 19. julija, ko so se vnele saje v dimniku Hochmayerjeve hiše na trgu Svetega Florjana. Svojo prvo vajo so imeli 27. avgusta, svoj ognjeni krst pa doživeli 5.septembra 1976 pri požaru v vasi Jablan pri Mirni Peči. Za uspešno gašenje je deželna vlada izrekla društvu zahvalo in priznanje, zavarovalna banka pa je društvu v zahvalo podarila 25 goldinarjev.

Gasilci so v soglasju z občino vpeljali s 25. junijem 1876 nedeljsko dežurno službo (3 odborniki, 3 vodje in ena četa).

Ob koncu prvega leta svojega obstoja je društvo imelo naslednje orodje:

1veliko in 2 mali brizgalni,

1 voz za orodje,

32 slamnatih in zasmoljenih in 4 pločevinasta vedra,

195 m cevi in več manjših naprav.

Društvo je ob koncu leta 1876 štelo 66 aktivnih članov ter 44 podpornih članov.

Leta 1878 je začelo društvo izvajati posebne požarne straže pri gledaliških predstavah. Leta 1882 je bil ustanovljen posebni fond za podporo članom v bolezni, smrti in poškodbah v službi ali posebno težkih gospodarskih prilikah (nezaposlenost).

Poleg osnovne gasilske dejavnosti (gašenje požarov, vaje, dežurstva ipd.) je društvo prirejalo svoje družabne večere, zabave, veselice in tombole. Ob drugih javnih prireditvah pa je društvo opravljalo rediteljsko službo, kjer je prikazovalo vaje z gasilskim orodjem pred vojašnico (okrožno sodišče ali pred Rotovžem).

Na občnem zboru društva 20. aprila 1890 je bila sprejeta tudi odločitev, da se v društvu uvede slovensko poveljevanje, ki se je prvič izvedlo 1. in 3. maja . Glede na to, da so bili nekateri člani proti uvedbi slovenskega poveljevanja, je upravni odbor sklenil, da se izključi vse tiste, ki se niso udeleževali vaj oziroma svojega izostanka niso opravičili.

Delovanje društva med 1. in 2. svetovno vojno

Po koncu 1. svetovne vojne je društvo zopet uredilo svoje vrste. 2. februarja 1919 je bil za načelnika izvoljen Rudolf Smola, za podnačelnika pa Josip Windisher.

Leta 1927 je društvo kupilo motorno brizgalno Renault, na rotovškem stolpiču pa je bila nameščena električna sirena.

15. junija 1933 je bil izdan zakon o organizaciji gasilstva, tako da se je gasilsko društvo 12. novembra 1933 preimenovalo v Prostovoljno gasilsko društvo Novo mesto in to ime nosi še danes.

Gasilstvo v Novem mestu med 2. svetovno vojno

11. aprila 1941 je bilo Novo mesto bombardirano, kar je povzročilo požar na osnovni šoli. Gašenje je bilo neuspešno, saj se je požar odvijal neposredno ob poslopju, v katerem je bilo razno strelivo, kar je povzročalo občasne eksplozije.

Naslednji dan so Nemci zasedli Novo mesto in se nastanili v gasilski orodjarni, vendar so se kmalu umaknili in prepustili mesto Italijanom.

Krepitev OF in odpora proti italijanskim oblastem je povzročila, da so Italijani prepovedali intervencije gasilske enote izven Novega mesta, pa tudi slovenskim gasilcem niso dopuščali intervencij izven mesta, zlasti leta 1942, ko so gorele okoliške vasi, ki so jih požigali Italijani.

Po kapitulaciji Italije so iz Novega mesta odšli italijanski gasilci s poveljnikom vred,14. septembra 1943 pa so Novo mesto zasedli partizani, vendar so Nemci mesto vnovič napadli in ga močno porušili.

Takoj po odhodu Italijanov so se gasilci zopet zbrali in iz orodjarne odpeljali gasilsko opremo s svojim avtomobilom na skrivno lokacijo.

Prostovoljno gasilsko društvo Novo mesto od 2.svetovne vojne do danes

Kapitulacija Nemčije leta 1945 je prinesla velike spremembe tudi v gasilstvo. Po odhodu nemških okupatorjev so gasilci takoj pristopili k ureditvi orodjarne in ponovni organizaciji čete. Nova oblast, ki je uvidela potrebo po gasilstvu, je imenovala Ludvika Rodiča za četnega poveljnika, Ernesta Knolla pa za krajevnega gasilskega referenta z nalogo, da izvede organizacijo gasilske čete. Kmalu je bil osnovan četni odbor, v katerem so bili: Ernest Knoll, Franc Lenart, Janko Mišigoj, Karl Suhi, Srečko Picelj in Polde Cigler. Ta odbor je zbral vse stare gasilce in jih pozval k delu za obnovo gasilske orodjarne in nabavo orodja. Reči je treba, da je bilo obdobje 1946 –

Ob tej priliki je društvo prejelo nov prapor. Gasilska zveza Slovenije je društvu podelila priznanje 1. stopnje za požrtvovalno delo. Po smrti Franceta Colariča sta društvu izmenoma predsedovala Lojze Mirtič in Bernard Bruno. Povedati je treba, da je 80. obletnico društvo praznovalo še v svoji stari orodjarni, 90. obletnico pa že v novem gasilskem domu, kjer je bila tudi poklicna gasilska enota, danes Gasilsko reševalni center Novo mesto.

Po 90. obletnici je delo društva obstalo, in sicer iz več razlogov, med katerimi naj bi bila tudi ustanovitev poklicne gasilske enote, katere namen je bil, da se spodbudi delovanje gasilstva, ki je bilo, zaradi nekaterih pojmovanj omrtvičeno. Slišati je bilo celo predlog, da naj bi se PGD Novo mesto razpustilo, češ da je v Novem mestu poklicna enota, v okolici pa je dovolj PGD, in sicer: Šmihel, Prečna, Otočec, Kamence itd. …10. januarja 1973 je bil ustanovljen tudi gasilski pihalni orkester, ki ga je vodil kapelnik Ladislav Resman, po letu 1976 pa jer strokovno vodstvo orkestra prevzel Anton Čeh.

Operativa prostovoljnega gasilskega društva in poklicni gasilci so tesno povezani, saj je PGD dalo svoje orodje v uporabo poklicnim gasilcem, tako da se je uporabljalo z namenom, za katerega je bilo nabavljeno.

Po praznovanju 120 - letnice PGD Novo mesto in 40 - letnice Gasilske zveze Novo mesto ter 30 - letnice Gasilsko reševalnega centra Novo mesto je, na žalost, delovanje PGD Novo mesto nekoliko zamrlo. Kje so vzroki za neaktivnost društva, ne bomo ugibali, vendar pa nikoli v nekaterih »pomembnih« glavah ni zamrla misel, da PGD Novo mesto na isti lokaciji, poleg GRC, ni potrebno.

Zahvaljujoč takratnemu predsedniku GZ Novo mesto, tovarišu Alojzu Muhiču, ki je na vsak način želel obuditi delovanje PGD Novo mesto, je Gasilska zveza leta 2001 sklicala izredni občni zbor PGD Novo mesto. K sodelovanju je bil povabljen Branko Košir, ki je bil na občnem zboru izvoljen za predsednika društva.

Na izrednem občnem zboru je bil za poveljnika izvoljen Marjan Šmalc, v upravni odbor pa tudi Janko Gornik iz GRC.

Osnovna naloga novega UO je bila, oživiti delovanje društva z dopolnitvijo operativne gasilske enote ter opreme za 1. intervencijo. V ta namen je bilo nabavljeno nekaj prepotrebne gasilske opreme, kot so: čelade, intervencijske obleke itd. Pomembna naloga novega UO pa je bila tudi priprava obeležja 125. obletnice obstoja PGD leta 2002 .

Intenzivno delovanje društva se je nadaljevalo tudi po praznovanju 125 - letnice.

Zahvaljujoč poveljniku Marjanu Šmalcu in njegovemu namestniku Robertu Salmiču (žal pokojnemu) se je nadaljevalo opremljanje operativnega dela PGD. V tem času je bilo nabavljeno veliko potrebne opreme, za člane PGD pa so bile nabavljene tudi svečane uniforme.

Leta 2006 je društvo praznovalo 130. obletnico obsoja. Obeležje se je odvijalo na zunanjih prostorih KS Ločna. Ne bi bilo pošteno, če se ne bi ob tej priliki zahvalili za sodelovanje takratnemu predsedniku KS Janezu Redku.

Zadnjih 10 let si je društvo prizadevalo za povečanje članstva ter za nabavo potrebne opreme operativne gasilske enote. Operativna gasilska enota je sodelovala tako na tekmovanjih kot na intervencijah, na katere smo bili poklicani.

Največja želja članov PGD je bila, da se za potrebe operativne gasilske enote nabavi novo gasilsko vozilo – GV 1. Priprave za nabavo so se pričele takoj po občnem zboru leta 2015, saj smo želeli, da bi organizirali obeležje 140. obletnice v letu 2016 z novim vozilom.

Zaradi gospodarske situacije, pa tudi zaradi nerazumevanja prebivalcev urbanih naselij, pa na žalost te želje nismo mogli uresničiti. Po sklepu UO PGD je bilo obeležje prestavljeno na letošnje leto, s tem da se na praznovanju predstavi tudi novo vozilo GV 1.

Namesto zaključka

Sedanji člani prostovoljnega gasilskega društva Novo mesto smo izredno ponosni, da lahko praznujemo tako visoki jubilej. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem predsednikom UO in poveljnikom od ustanovitve do danes, da so bili sposobni obdržati PGD Novo mesto do praznovanja 140. obletnice.

Vloga gasilskega društva se je močno spreminjala od ustanovitve do danes, saj je bila ob ustanovitvi njegova osnovna naloga gašenje požarov, kot je še danes; naloge PGD pa so se močno spremenile, saj si ne moremo predstavljati pomoči gasilcev, ki ne bi pomagali ob povodnji, potresih in drugih katastrofah. Vemo, da so bili pred leti, zlasti na podeželju, pomembni trije: učitelj, župnik in gasilci.

Ob tej priložnosti se člani PGD Novo mesto zahvaljujmo vsem sponzorjem, ki so denarno prispevali k razvoju društva, nabavi opreme in gasilskega vozila, vsem članom prostovoljnega gasilskega društva pa izrecna hvala za njihovo delovanje.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava