Demenca in skupine za samopomoč - niso stari in sitni, ampak samo bolni

19.5.2017 | 13:20

Lansko leto ustanovljena enota Spominčica Dolenjske je v svojem letošnjem programu med prioritetne naloge sprejela, da si prizadevamo na terenu ustanoviti nekaj skupin za samopomoč, ki bi jo sestavljali svojci bolnika z demenco (Alzheimer) in strokovnjaki, zdravstveno, socialno in drugo osebje, ki bi se vključevalo v takšno obliko dela.

Taka skupina je že obiskala Dom starejših občanov na Gabrski gori in se z vodjo Jožico Ivanež pogovarjala o njihovih oblikah dela in sodelovanja s svojci. V kar dve uri trajajočem pogovoru so prisotni dodobra predelali razne oblike dobre prakse, ki jih poznajo in so se dobro uveljavile na našem območju.

Skupno so ugotavljali, da je bilo že več srečanj, pohodov za spomin in predstavitev zdravil, ki so trenutno na razpolago v lekarnah in so dobre pri zgodnji obliki Alzheimerjeve bolezni, demence, pri upočasnjevanju razvoja te bolezni. Vedno pa se vračamo na začetek, osvestiti ljudi o bolezni, jo prepoznati in takoj ukrepati. Po sedanjih ugotovitvah je v Sloveniji že 32.000 bolnikov, kar zaposluje skoraj 100.000 svojcev in drugih ljudi, kar pomeni izredno obremenitev le teh in velik finančen zalogaj. Demenca je neprizanesljiva in neozdravljiva bolezen, ki bolnike prizadene v njihovi osebnosti, njihova čustva in doživljanje sveta. Nima zastonj ime kuga 21. stoletja. Znanstveniki so med drugim ugotovili, da nosimo seme demence že deset, dvajset let prej, predno se pojavijo prvi znaki. Zato je nujno, da se ljudje seznanijo z bolezenskimi znaki, ker demenca ne boli in zato odlašamo z odhodom k zdravniku. Po strokovno postavljeni diagnozi bolnik lahko uživa zdravila, ki demenco lahko upočasnijo, ne morejo pa je ozdraviti.

Slovenski znanstveniki so v Ljubljani predstavili raziskovalni presejalni projekt Adam, ki bo v brezplačno v obravnavo zajel več kot 400 Slovencev v starosti nad 60 let. V projektu so strnjene vse želje, da se odpravi destigmatizacija bolezni, da se o bolezni odkrito pogovarjamo in ne nazadnje, da ozaveščamo ljudi. Izvajanje presejalnih testov spominskih in miselnih sposobnosti in uporaba nenevarnih metod s pomočjo tehnologije EEG, bi lahko pokazala začetno stanje bolezni. Želja tako nevrologov kot javnosti je, da bi lahko opravljali presejalne teste za odkrivanje demence tako vse splošno kot so presejalni testi DORA, ZORA in SVIT. Projekt bo vodil in nadziral nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, ki upa v njegovo uspešnost in kvaliteto.

Stroka pričakuje, da bo v petih do sedmih letih na trgu že zdravilo, ki bo sposobno odplakniti beljakovine (TAU in AMILOID) v možganih, ki uničujejo možganske celice. S to metodo zdravljenja bi demenco kot bolezen močno zavrli.

V vsakdanjem življenju trenutno potrebujemo vsaj osnovno znanje o demenci, prepoznavanje osnovnih znakov, da bolezen prihaja. Velikokrat pridemo v stik z bolnikom, ki že ima blago obliko bolezni, jo obvladuje z zdravili in zdravim načinom življenja, vendar je počasen pri nakupovanju, pri izpolnjevanju obrazcev,na banki in pošti. Zato bi morali biti tako uslužbenci kot prodajalci primerno usposobljeni – poučeni o bolezni. Ljudje niso stari in sitni, ampak v prvi vrsti samo bolni.

Demenca strmo narašča, v svetu je 47,5 milijonov bolnikov in iskanje učinkovitega zdravila mrzlično poteka po vsem svetu. Vse, kar lahko naredimo sami ta trenutek je, da živimo v sožitju z naravnimi zakoni in se izobražujemo, se vsak dan naučimo nekaj novega, hodimo po svetu z odprtimi očmi in srcem. Tudi tako se lahko postavimo demenci po robu.

Člani odbora Spominčice Dolenjske si bodo še naprej prizadevali z ozaveščanjem širše populacije ljudi z različnimi oblikami delovanja. Pričakujejo večjo vključevanje krajevnih skupnosti in zlasti občin pri iskanju primernih prostorov za delovanje skupin za samopomoč. Napore v to pravo smer je čutiti v Straži, Šentjerneju, v Novem mestu v Domu starejših občanov z razširitvijo skupin, pri društvih upokojencev, kjer bo tudi potekal omenjeni projekt ADAM.

S člankom želimo pri ljudeh najti boljši in toplejši odnos do sočloveka.

Prispevek in slike pripravila Darka Pečnik