DL: Samo deset kmetij je res »čistih«

19.5.2017 | 12:50

Jože Simončič

Občina Šentjernej ima strategijo razvoja kmetijstva in podeželja do 2020 - Znani problemi in ukrepi - Letos 150 tisoč evrov za subvencije

Šentjernejska občina je zelo kmetijsko razvita, zato je bil že skrajni čas, da dobi strategijo razvoja kmetijstva in podeželja. Za obdobje 2016-2020 jo je izdelal Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, občinski svet pa jo je sprejel konec lanskega leta.

Kot pravi direktor zavoda in šentjernejski občinski svetnik SLS Jože Simončič, je strategija osnovni dokument, ki iz analize obstoječega stanja kmetijstva ob upoštevanju trenutne skupne kmetijske politike predlaga strokovno najbolj utemeljene ukrepe, med katerimi se lahko občina odloča.

Na območju občine je 4.388 hektarov kmetijskih zemljišč in 4.463 hektarov gozdov, posamezna kmetija v občini pa v povprečju obdeluje 7,7 hektarov zemljišč. V register je vpisanih 1.087 kmetij, vlogo za izplačilo ukrepov skupne kmetijske politike pa jih oddaja dobrih štiristo. Le dobrih 17 odstotkov kmetij obdeluje nad 10 hektarov kmetijskih površin, kar pomeni, da prevladujejo kmetije z mešano rastlinsko pridelavo in živinorejo. Med pomembnejšimi kmetijskimi panogami je še vedno živinoreja - domače živali redijo na 379 kmetijah, kar je 92 odstotkov vseh kmetij. Redijo krave dojilje, krave molznice, prašiče, konje, ovce in koze. Razvito je tudi poljedelstvo, vrtnarstvo, pridelava sadja (tu prevladujejo jablane) in jagod, pomembna panoga je vinogradništvo in vinarstvo. V občini je 938 vinogradnikov, 677 kmetij pa ima vinograd vpisan v register.

21 Z DOPOLNILNO DEJAVNOSTJO

Dopolnilne dejavnosti, ki lahko pomembno prispevajo k ohranjanju in povečanju delovnih mest na kmetijah oz. podeželju, so vezane na aktivno kmetijsko gospodarstvo. V občini ima 21 kmetij registrirano dopolnilno dejavnost, kjer prevladujejo predelava, dodelava, zmrzovanje in pakiranje kmetijskih pridelkov (meso, sir, mleko, sokovi …) ter storitve s kmetijsko mehanizacijo, opremo ter ročna dela.

Na območju občine je 11,6 odstotkov kmetij specializiranih v eno od kmetijskih panog, le deset kmečkih gospodinjstev pa je »čistih«, kar pomeni, da jim kmetijska dejavnost predstavlja edini prihodek v gospodinjstvu. V glavnem na kmetijah delo opravljajo člani gospodinjstev, ki so zaposleni izven kmetije oz. so upokojenci.

Kot je na predstavitvi strategije občinskim svetnikom povedala specialistka za razvoj podeželja na zavodu Zdenka Kramar, je za šentjernejsko občino značilno, da ima delež njiv nad slovenskim povprečjem (33,3 odstotkov), a še vedno pod povprečjem EU, kjer njive predstavljajo 52,6 odstotkov kmetijskih površin. Marsikje že prihaja do zaraščanja kmetijskih zemljišč, a to še ni tako hud problem kot na nekaterih drugih območjih.

KJE PRIHODNOST KMETIJSTVA?

Kot pove Simončič, sta na šentjernejskem območju za nadaljnji razvoj kmetijstva dve večji težavi: zelo velik obseg površin znotraj območij Nature in velik delež kmetijskih zemljišč na območjih, ki so za strojno obdelavo manj primerna, za nameček pa so praviloma še posestno zelo razdrobljena.

Šentjernejsko kmetijstvo ima po njegovem prihodnost tako v tehnološko sodobnem kmetijstvu, ki temelji na ekonomiji obsega in zagotavlja prebivalstvu prehransko varnost, kakor tudi v kmetijstvu, ki s predelavo in neposrednim trženjem izdelkov višje kakovosti dosega ob sicer nižjem obsegu prodaje višjo dodano vrednost. Prvi način kmetovanja zahteva velike površine in sodobno tehnologijo z visokimi finančnimi vložki, drugi način pa omogoča kmetovanje na manjših površinah z nekaj manjšimi finančnimi vložki, in zahteva kupca, ki je pripravljen za višjo kakovost plačati višjo ceno. Teh pa v lokalnem podeželskem okolju, kjer vsak malo kmetuje, ni na pretek. »Nujno bomo morali poskrbeti za nočitvene kapacitete, za začetek vsaj za 50 oseb, na ta način bomo dobre kupce imeli doma. V današnjem času sta kmetijstvo in turizem brata dvojčka, ki se lahko razvijata le drug ob drugem. Vlaganj v kmetijstvo in turizem se ne smemo bati, saj obe dejavnosti v svojem lokalnem okolju generirata številna delovna mesta,« pravi Simončič.

Sicer pa strategija kmetijstva med ukrepi za hitrejši razvoj našteva še povečanje produktivnosti in dodane vrednosti v kmetijski pridelavi, specializacijo, usmerjanje v delovno intenzivne panoge (sadjarstvo, zelenjadarstvo) itd.

Na občini so zadovoljni, da bodo od zdaj naprej denar za kmetijstvo lahko delili na podlagi izdelane strategije. Kot pravi direktor občinske uprave Samo Hudoklin, bodo v kratkem sprejeli pravilnik o razdelitvi kmetijskih subvencij. Trenutno je predlog občinske uprave na usklajevanju pri Komisiji za kmetijstvo, nato bodo o njem odločali občinski svetniki. Na osnovi pravilnika se bo nato pripravilo javni razpis za delitev denarja - v proračunu 2017 je za kmetijstvo letos namenjenih 150 tisoč evrov, kar je bil tudi predlog Komisije za kmetijstvo.

Ključne težave kmetijstva so: nekonkurenčnost kmetijske pridelave, starostna in izobrazbena struktura nosilcev kmetij, razpoložljiva usposobljena aktivna delovna sila, kapitalska šibkost kmetij, prenizek delež tržne organiziranosti, nepovezanost med pridelavo, predelavo in trženjem ter pritisk velikih trgovskih podjetij na nižanje odkupnih cen, velika administrativna zahtevnost pri koriščenju finančnih sredstev, vse več težav pa je tudi zaradi izjemnih vremenskih pojavov.

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista 26. januarja 2017

L. Markelj