DL: Priča o zažigu škofa pred 65 leti - se je res zgodilo v Bršljinu?
17.5.2017 | 14:25
Odkritje spominske plošče škofu Vovku na bršljinski žel. postaji januarja 2002. Na fotografiji: takratni novomeški prošt Jožef Lap (levo) in tedanji slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. (foto: MiM)
Bralka, imena nam ni zaupala, nas je poklicala v zvezi z nedavnim zapisom ob 65-letnici zažiga škofa Antona Vovka na železniški postaji v Bršljinu v Novem mestu. »Škofa Vovka so zažgali že na vlak u v predoru pri Sv. Ani pred Mirno Pečjo in ne šele na postaji v Bršljinu, kot ste zapisali v Dolenjskem listu. Takrat sem bila na vlaku, v sosednjem vagonu. Ženska, ki ga je polila, je nekaj mesecev kasneje umrla zaradi čebeljega pika. Še nekdo je bil takrat z njo v tunelu, oba sta bila mlada člo veka iz Trebnjega. Škofu je pomagal nekdo iz njegovega spremstva,« se spominja naša bralka, ki je imela takrat 25 let.
No, zgodovinski viri pravijo drugače. V svojih dnevniških zapisih – izšli tudi v knjigi V spomin in opomin (Družina, 2003) – je škof Vovk zapisal: »Ko smo bili nekako v sredini precej dolgega predora, nas je nekaj iz stropa vagona oblilo, zasmrdelo je po karbolineju, slišali smo hitro odpiranje in zapiranje izhodnih vrat /…/. Ko smo privozili iz predora, smo videli, da smo vsi peteri obliti s karbolinejem. Namenjen je bil seveda predvsem meni, pa sem bil sorazmerno z njim polit najmanj, ker je zlobnež v temi zgrešil smer in se je razpršil karbolinej le od stene vagona.«
Skratka, do napada s karbolinejem, ki se sicer uporablja za impregniranje lesa in zatiranje drevesnih škodljivcev, je v resnici prišlo že med vožnjo, sam zažig pa se je zgodil na postaji v Bršljinu, kar je škof v svojem dnevniku tudi natančno popisal.
Članek je bil objavljen v 6. številki Dolenjskega lista 9. februarja 2017 v rubriki HALO, tukaj bralec Dolenjca!
starejši najprej | novejši najprej
Komentarji (5)
17.5.2017+1 + (4) – (3) Oceni OBČAN
A je sploh pomembno, kje se je zgodil zažig škofa Vovka? Dejstvo je, da ga policija (ups, tovariši: milica) na železniški postaji v Novem mestu ni zaščitila. Tudi obiska bolnice mu niso dovolili. To pa tovarišica ni navedla!! Še leta in leta po zažigu so ga zmerjali in zaničevali. Ali je to človeško, tovariši??
18.5.2017+1 + (3) – (2) Oceni Klemen
tovariši so se obnašali kako so jih učili čisto njim primerno , to so izvedli pravi zločinci
21.5.2017— + (1) – (1) Oceni ups
TOVARIŠI NISO BILI NIKOLI ČLOVEŠKI , BOLJ SO BILI NEČLOVEŠKI
22.5.2017+2 + (3) – (1) Oceni Legat
TOVARIŠI NISO BILI NIKOLI ČLOVEŠKI , BOLJ SO BILI NEČLOVEŠKI. Drži. Tovariši nemške vojske in SSa ....
22.5.2017— + (1) – (1) Oceni alfons
Spoštovani g. Lap, tisti Rode tega imena ni ravno vreden.
DL: Portret tedna - Sašo Đukić
FranciD: Malo se je pa že ispel...
DL: Tatovi so se lotili vežice - Brez...
FranciD: Obvezno napisat ime zavarovalnice!
DL: Pri Slavku Barboriču - Gasilci obiskali...
pureber: Slavko, še na mnoga leta ti želim.
DL: Prenova dol. železnice - Začelo se je,...
miha: Pa da vidmo je reku ta slep. Se pravi...
Tajski boks: Zmagovito na Madžarskem, v...
miha: Kaj je boljši šport kik boks al...
DL: Zvonil alarm, a kraje ni bilo; lahko bi ravnali drugače
tor, 26.3.2024
DL: Zahvala ekipi
sre, 27.3.2024
Letošnja Kmetija snemana v drugem letnem času in v drugem kraju
sre, 27.3.2024
Nuša Derenda ostro zanika govorice o ločitvi
pon, 25.3.2024
Dvojčici Yebuah: Vse najboljše za 50. rojstni dan
tor, 26.3.2024