Mednarodna esperantska konferenca »Alpe-Jadran« v Brežicah

29.4.2017 | 10:00

Mednarodna esperantska konferenca »Alpe-Jadran« v Brežicah
Mednarodna esperantska konferenca »Alpe-Jadran« v Brežicah

19. esperantska konferenca Alpe-Jadran je potekala 22. in 23. aprila v Mladinskem centru v Brežicah. Prireditve se je udeležilo 43 esperantistov iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Konferenčna tema je bila 130 let esperantskega gibanja, 100. obletnica smrti Ludvika Lazarja Zamenhofa in prihodnost gibanja v regiji Alpe-Jadran. Razprave so dopolnili mnogi kulturno-družbeni dogodki, na primer recitacije, nastopi pevskih zborov, plesna glasba itd. V nedeljo smo obiskali Pleteršnikovo domačijo v Pišecah, kjer si lahko ogledate muzej Maksa Pleteršnika, znamenitega slovenskega lingvista. Ta muzej je del posavske jezikoslovne učne poti Krško – Pišece – Mostec. Izlet je imel še dve gastronomski postaji za pokušine – vinsko klet »Repnica Najger« in posestvo »Penine Istenič«. Celotno prireditev so odlično pripravili domačini, predvsem Anton Mihelič in njegova soproga Reneja.

Tekst: Ostoj Kristan
Foto: Kristan, Mihelič, Žumer

ORGANIZACIJSKI VIDIK 19. MEDNARODNE ESPERANTSKE KONFERENCE »ALPE-JADRAN«, Brežice, 22.-23. april 2017

Teorija pravi, da sta za organizacijo potrebna najmanj dva dejavnika, ki se morata med seboj sporazumeti kako in kdaj bo kdo opravil določeno nalogo.

V primeru navedenega dogodka sta bila ta dva dejavnika zakonca Anton in Reneja Mihelič, predana esperantista, s Čateža ob Savi. S strani vodstva Združenja za esperanto Slovenije (ZES) jima je bila zaupana organizacija tega pomembnega mednarodnega srečanja esperantistov.

Pri tem sta si zastavila naslednje cilje:

-dogodek, ki bo dostojno prispeval k obeležitvi letošnjih pomembnih obletnic v esperantskem gibanju,

-čim boljša informiranost in vzdušje udeležencev srečanja,

-logistična podpora, ki bo zagotavljala kar se da uspešno izvedbo dogodka,

-čim višji nivo usklajenosti med vsemi dejavniki izvedbe konference,

-razmerje med uradnimi, kulturno-zabavnimi in izletniškimi deli srečanja, ki bo zadovoljilo pričakovanja kar najširšemu krogu sodelujočih,

-dogodek, ki se ga bodo vsi radi spominjali.

Slediti navedenim ciljem je bil kar velik organizacijski zalogaj.

Najprej se je bilo potrebno sporazumeti s kompetentnimi ljudmi, tako v Sekretariatu konferenc »Alpe-Jadran«, s sedežem v Trstu, kakor tudi z vodstvom ZES, glede osrednje vsebinske zasnove srečanja. Namreč, potrebno je bilo zadovoljiti usmeritve v esperantskem gibanju, primerne obeleževanju pomembnih obletnic v letošnjem, tako imenovanem »Zamenhofovem letu«. Esperantisti po celem svetu obeležujemo 130-letnico esperanta in 100-let od smrti utemeljitelja esperanta Ludvika Lazarja Zamenhofa. Slovenski esperantisti označujemo 110-letnico esperanta na Slovenskem in 80-letnico Združenja za esperanto Slovenije.

Potrebno je bilo kar nekaj dopisovanja, da je bila končno oblikovana ustrezna tematska opredelitev konference, o čemer pa bo govora v posebnem prispevku tistih, ki so za to najbolj poklicani.

Izdelan je bil predlog programa srečanja, za tem je sledilo nekajkratno usklajevanje in po nekaj dneh je bil oblikovan končni program, primeren za pošiljanje potencialnim udeležencem. Pri tem je bila upoštevana že ustaljena oblika, ki je veljala v večini tovrstnih konferenc v zadnjem času.

Sámo zasedanje se je pričelo z esperantsko himno »La espero« (računalnik in zvočniki) in ciklično projekcijo prosojnic v Power-Pointu, ki so napovedovale osrednjo vsebino uradnega dela konference in program nedeljske ekskurzije. V imenu lokalnega organizatorja je udeležence najprej pozdravil Anton Mihelič, nato pa so sledile besede dobrodošlice predsednika ZES, Janeza Zadravca, sekretarke Komiteja konferenc Alpe-Jadran, Edvige Ackermann in podžupanje Občine Brežice, Katje Čanžar. Sledili so odlični referati Janeza Zadravca, Edvge Ackermann in Elde Doerfler, ter seja Generalne skupščine konference in živahna diskusija o prihodnosti tovrstnih konferenc. Zasedanja se je udeležilo 43 esperantistk in esperantistov iz Hrvaške, Slovenije in Italije. Na žalost organizatorja ni bilo nikogar iz Avstrije in Madžarske. Sporočilu vsega naštetega bo opisano v že omenjenem posebnem prispevku in zato o podrobnostih v tem prispevku ni govora.

V pripravah srečanja je bilo potrebno izdelati prijavnico, ki je zajemala vse potrebne podatke in omogočala avtomatsko izpolnjevanje. Pred tem sta morala organizatorja pridobiti vse potrebne podatke glede lokacije in cene prenočišč, zagotoviti najem dvorane z ustrezno tehnično opremljenostjo za izvedbo uradnega dela konference in se pri tem dogovoriti o načinu označevanja mikrolokacije konference, dovoljenem trajanju zasedbe dvorane in sami fizični pripravi le-te za uspešen potek zasedanja. V veliko zadovoljstvo organizatorjev se je odzvalo vodstvo in ostalo osebje Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice – ZPTM (prej Mladinski center) in zagotovljeni so bili odlični pogoji za izvedbo nameravanega srečanja.

Na osnovi več povpraševanj in dobljenih ponudb sta se organizatorja naposled odločila, da bo za vse udeležence zagotovljena topla malica »na žlico«, obara, ki bi naj kar najbolje teknila večini udeležencem. Malico smo postregli med prvim in drugim delom zasedanja, v jedilnici ZPTM, ki je blizu konferenčne dvorane. Mestni butik in gostinstvo »Pigi« iz Dobove je to s »cateringom«, po zelo dostopni ceni, odlično opravil. Za posladek pa je poskrbela Reneja. Zaradi razmeroma majhne jedilnice so se morali udeleženci razdeliti na dve skupini. Vsa pohvala vsem, ki so pomagali, da je vse potekalo gladko.

Kar nekaj ponudb sta morala organizatorja zbrati, da sta se odločila glede lokacije, vrste in cene večerje udeležencev konference ter izbrati ansambel, ki bo pod ugodnimi pogoji in z različno popularno glasbo uspel zadovoljiti visoka pričakovanja prisotnih v zabavnem delu programa srečanja. To je uspelo mladima glasbenikoma Aljažu Božiču in Vesni Furlan v ansamblu »DUO POZITIVA«. Organizatorja sta sodelovala tudi v recitatorskem »bloku« večera. Za kulturni program je bil izbran MePZ iz Kulturnega društva »Franc Bogovič« Dobova, ki se je že izkazal na zelo uspešnem prijateljskem srečanju esperantistov Slovenije in Hrvaške, pred dvema letoma, v Mestni hiši Brežice. Tudi tokrat se je bilo potrebno krepko potruditi pri usklajevanju termina nastopov, tako zbora kot ansambla, saj so vsi nastopajoči običajno zelo zasedeni. Večerja in celoten kulturno-zabavni program sta potekala v idiličnih prostorih Gostilne in picerije »Santa Lucija«, v centru Brežic, ki je bila tudi najugodnejši ponudnik tovrstnih storitev.

Navedeni pevski zbor, pod odličnim vodstvom že omenjenega Aljaža Božiča, je zapel pesmi: »Naj bo pomlad«, Slavka in Vilka Avsenika, popevko »Sonce pomladi«, prirejeno za zbor (kar so včasih pele »Bele vrane«), »Dve beli brezi« (avtor Oto Čeru) in v esperanto prevedena ljudska »Prav lušno je res na deželi« (Ĝojigas min vivo kampara). Prisotni so bili nad petjem tako navdušeni, da je zbor zapel še dve pesmi in sicer ljudsko »Tam, kjer teče bistra Zila« in »Večerni ave«, katere avtor je Anton Foerster. Reneja je recitirala pesmi odlične bolgarske liričarke Penke Papazove (njen kratek življenjepis je priskrbela znanka Antona in Reneje, esperantistka iz Sofije, Ginka Dilova) »Kampa floro« in »Esperanto«, Anton, ki je tudi povezoval večerni program, pa je prebral krajši tekst o Zamenhofovem življenju in delu (poslanica UNESCA ob letošnjih obletnicah) ter na koncu recitiral še Zamenhofovo pesem »Ho, mia kor'« (O, moje srce). Večer je popestril še Jernej Lindič, esperantist iz Ljubljane, z interpretacijami esperantskih besedil v narečjih različnih držav, in dodobra nasmejal udeležence.

Posebno mesto v organizaciji 2-dnevne konference je pomenila priprava in izvedba ekskurzije s 16 udeleženci. Za izvedbo prevoza so bile pridobljene ponudbe od 3 prevozniških podjetij. Na koncu sta se organizatorja odločila za podjetje STEMAT, d.o.o., iz Malega vrha pri Globokem, ki je bilo z uporabo dveh kombijev najugodnejše.

V programu ekskurzije so sodelovali: Društvo »Pleteršnikova domačija« iz Pišec, »Repnice Najger« v Brezovici na Bizeljskem in Klet penin Istenič, v Stari vasi, prav tako na Bizeljskem.

V Pišecah so udeleženci prisostvovali krajšim prikazom življenja in dela jezikoslovcev Maksa Pleteršnika in Jožeta Toporišiča. Posebej je bila omenjena lani začrtana jezikovna pot Pišece-Krško-Mostec, kjer sta poleg že navedenih, ustvarjala še Adam Bohorič in Jurij Dalmatin (izvajalca: Martin Dušič, predsednik Društva, in prof. David Križman, predsednik Slavističnega društva Posavja). Sledil je ogled muzeja, same domačije in ubrano petje »Pleteršnikovih pevcev« ob harmonikarski spremljavi Lojzeta Ogorevca.

V kleti domačije je sledilo prijetno druženje ob slastnem ajdovem kolaču in jabolčnem zavitku Milene Dušič ter odlični Dušičevi, biološko pridelani kapljici. Beseda je tekla tudi o nameravanem projektu ustanovitve jezikovnega središča, katerega partner bi bilo lahko tudi ZES, s svojo »posavsko« sekcijo.

V repnicah so udeleženci ekskurzije uživali ob slikovitem in malce hudomušnem prikazu značilnosti tega posebnega, v pesek vkopanega, vinskega hrama, okusnem prigrizku z domačimi dobrotami in pokušino odličnih domačih vin.

V Isteničevi »Kleti penin« je udeležencem gospa Tanja v pokušino ponudila penino Barbara, nato so si ogledali vinsko klet in proizvodnjo penin, ob nazorni razlagi domačega vinarja.

Ob vrnitvi v Brežice se je dvodnevna konferenca zaključila.

Prikaz organizacijske plati konference pa ne bi popoln, če ne bi navedli še naslednjih aktivnosti, s katerimi sta se spopadala organizatorja:

-naročilo zadostnega števila priponk »Mi parolas esperanton« pri enem od že poznanih izdelovalcev v Postojni,

-številčno bogata elektronska in ustna komunikacija z esperantskimi organizacijami in posamezniki v Sloveniji, Hrvaški, Italiji, Avstriji, Madžarski in celo v Švici, Slovaški in Srbiji,

-zbiranje gradiva, zagotovitev ustreznih prevodov besedil in komentarjev v esperanto za potrebe tako imenovanega »konferenčnega zvezka« in učinkovite predstavitve na ekskurziji (prevod tekstov Tomaž Longyka in komentarji v esperantu Janez Jug),

-številni razgovori in pisna korespondenca s sodelujočimi organizacijami in posamezniki pri izvedbi konference (rezervacije prenočišč, izbor prehranskih menijev, nastopi v kulturno-zabavnem programu, govornica iz Občine, prevoz, itd.),

-nakup ustreznih map in ovitkov za »konferenčni zvezek« in priponk za vse udeležence srečanja, oblikovanje vsebine listkov z nazivom konference, imeni in priimki udeležencev in njihovih držav ter vlaganje le-teh v ovitke,

-izdelava in tisk plakatov konference, »konferenčnega zvezka«, njegovo kompletiranje v mapice, priprava in tisk posebnih darilc – igre spomina v esperantu,

-priprava gradiva, njegov prevod (Tomaž Longyka) in ogled mesta z »igranjem vloge vodiča«

-vabljenje novinarjev, ki pa zaradi različnih, predvsem objektivnih razlogov, niso mogli priti, da bi pozneje lahko poročali o srečanju,

-izdelava in sprotno posodabljanje spletne strani konference,

-priprava domačih zeliščnih sokov in marmelade kot posebnih daril za nekatere, posebej zaslužne, udeležence srečanja,

-neposredna fizična priprava konferenčne dvorane s predhodno zagotovitvijo esperantskih zastav, kipa in slike Zamenhofa ter napisa »Esperanto-konferenca« na stopnišču pred konferenčno dvorano,

-zagotovitev cvetnih aranžmajev,

-usklajevanje glede terminov in ponudbe v destinacijah ekskurzije

-zbiranje prijav, posebej za prvi in posebej za drugi dan konference,

-sprejem udeleženk iz Italije v Hotelu Splavar, Brežice in sprehod po mestu že v petek, 21. aprila,

-zagotovitev zanesljivega pobiranja kotizacije in vplačil za večerjo s kulturno-zabavnim programom in ekskurzijo (Edi Zanut in Peter Simonišek, ob pomoči Reneje), na osnovi vnaprej pripravljenih evidenčnih obrazcev itd.

Posebej pa je potrebno poudariti, da so se v času priprav na konferenco odvijale še druge aktivnosti, kjer sta sodelovala Anton in Reneja Mihelič: izvedba 18-urnega študijskega krožka osnov esperanta »V svet z esperantom« v Knjižnice Fužine-Ljubljana, gostovanje z igralsko skupino Literarne sekcije »Jagodni izbor« pri DU Brežice, s predstavami komedije »V čakalnici«, v mnogih krajih v Posavju in drugod po Sloveniji, pogoste pevske vaje v že omenjenem pevskem zboru, kjer sodeluje Reneja in ne nazadnje, zelo intenzivna priprava drv za naslednjo zimo, pa še bi se kaj našlo.

Naj zaključimo prispevek z ugotovitvijo, da je sodeč po zadovoljnih obrazih večine udeležencev, toplih stiskih rok ob slovesu, številnih pisnih in ustnih pohvalah in komplimentih ter po lastnem občutku avtorjev tega prispevka, 19. Mednarodna esperantska konferenca »Alpe-Jadran«, v Brežicah resnično zelo uspela.

Tekst: Anton in Reneja Mihelič

Galerija

_z (1)
_z (2)
_z (3)
_z (4)
_z

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava