DL: Parlameter - Koliko in kako delajo naši poslanci; najbolj vestna Urška Ban

30.3.2017 | 14:20

Najbolj vestna med poslanci Urška Ban (Foto: arhiv; B. B.)

Najvestnejša in najbolj aktivna Banova in Tanko – Opozicija večkrat za kot koalicija – V opoziciji več govorijo, a se tudi bolj ponavljajo – Novakova največ o grobiščih, Zorčič pa o HE

V začetku decembra je začel delovati spletni portal Parlameter.si, ki ponuja orodje za spremljanje aktivnosti poslancev. Z njim smo preverili, kaj v državnem zboru (DZ) počne enajst poslancev, ki jih na Dolenjskem, v Posavju, Beli krajini ter na kočevsko-ribniškem območju hočeš nočeš štejemo za svoje.

Urška Ban, nekdanja direktorica novomeške občinske uprave, je bila pred dvema letoma v DZ prvič izvoljena v okraju Novo mesto 2, sodeč po Parlametru pa jo lahko mirne vesti razglasimo za najbolj vestno poslanko, ne le med predstavniki ljudstva iz naše regije, ampak kar nasploh. Prisotna je bila namreč na 98 odst. vseh sej DZ, glasovala pa kar na 99 odst. vseh glasovanj, kar je največ med vsemi poslanci. V povprečju so poslanci sicer prisotni na 89 odst. sej, glasujejo pa na 81 odst. glasovanj.

Glas za je Banova oddala v 48 odst. primerov, v 50 odst. pa je bila proti, iz česar lahko sklepamo, da je opozicija v dosedanjem teku mandata pri vlaganju pobud celo za malenkost bolj aktivna od koalicije in vlade. Banova z 48-odst. podporo predlogom drži tudi najvišji rezultat pri glasovanju za med koalicijskimi poslanci, medtem ko je gumb za v opoziciji največkrat, v 50 odst. primerov, pritisnil poslanec iz Ribnice Jože Tanko (SDS), ki v DZ služi že svoj peti mandat. Proti je Tanko glasoval v 17 odst. vseh glasovanj, kar se morda zdi malo, a je vseeno med bolj aktivnimi pritiskači na ta gumb v opoziciji, kjer svoje nestrinjanje običajno izrazijo tako, da o konkretnem predlogu sploh ne glasujejo.

V KOALICIJI VESTNEJŠI

Podobno kot Banova v koaliciji je Tanko eden najvestnejših opozicijskih poslancev glede prisotnosti na sejah (97-odst.), prisoten pa je bil tudi na 84 odst. vseh glasovanj. Taka prisotnost mu kot vodji poslanske skupine navsezadnje tudi pritiče. Nadpovprečno prisotni in vestni pri glasovanju so sicer še koalicijski poslanci Matjaž Han (SD, izvoljen v okraju Laško), Igor Zorčič (SMC, Brežice), Janko Veber (SD, Kočevje) in Marinka Levičar (DeSUS, Kočevje).

Na drugem koncu, se pravi med manj vestnimi udeleženci sej in glasovanj, so opozicijski poslanci. Predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je bila izvoljena v Ribnici, je bila prisotna na 79 odst. sej in pri vsega 68 odst. glasovanj. Podpovprečno prisotnost Parlameter izkazuje še za Posavko Anjo Bah Žibert (SDS, Novo mesto 1), ki je bila prisotna na 82 odst. sej in pri 70 odst. glasovanj, Tomaža Lisca (SDS, Sevnica), ki je bil prisoten na 84 odst. sej in pri 70 odst. glasovanj, ter za Metličanko Violeto Tomić (ZL, Ljubljana Center), ki je bila prisotna na 85 odst. sej ter pri 73 odst. glasovanj. Zanimivi so podatki za Zvonka Laha, ki je bil v DZ v okraju Trebnje izvoljen na listi SDS, danes pa je samostojni poslanec. Zbrani podatki kažejo, da je bil sicer prisoten na 92 odst. sej, a zgolj pri 75 odst. glasovanj. Povedati velja, da Parlameter poslanca kot prisotnega na seji šteje, če je svoj glas oddal na vsaj enem glasovanju posamezne seje.

KDOR JEZIKA ŠPARA ...

A prisotnost na sejah še zdaleč ni ključna, ko gre za politično težo posameznega poslanca. Prvak SDS Janez Janša je denimo v tej kategoriji predzadnji, takoj za poslancem italijanske manjšine Robertom Battellijem, saj je bil prisoten zgolj na 67 odst. sej in le pri 40 odst. glasovanj. Bolj od prisotnosti je torej pomembno, koliko in kaj poslanec pove. A tudi število govornih nastopov še ne da prave slike o »teži« poslanca. Banova, denimo, je tudi v tej kategoriji zelo visoko, na tretjem mestu, na posamezno sejo se oglasi kar 28-krat, a to je v veliki meri zasluga dejstva, da je predsednica enega najpomembnejših delovnih teles DZ, odbora za finance in monetarno politiko.

V deseterico po številu govornih nastopov, na deveto mesto, se je uvrstil tudi brežiški poslanec Zorčič, ki je bil do izvolitve pred dvema letoma odvetnik, v povprečju pa se na sejo oglasi 12-krat, je pa predsednik odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Sledijo Lisec in Tanko (po 7 govornih nastopov na sejo), Bah Žibertova (5), Tomićeva (4), Lah, Levičarjeva, Novakova in Veber (po 3) ter Radečan Han (2).

Nepomembno ni niti to, kako dolgo nekdo govori. Ko do besede pride Tanko, se zlepa ne ustavi (skupaj je v tem mandatu izgovoril 447.000 besed). In tudi sicer so poslanci iz vrst SDS med bolj zgovornimi: Bah Žibert (399.000), Lisec (355.000), Lah (324.000). Najdaljši govorec med koalicijski poslanci je Veber, ki je v svojem že petem mandatu doslej izgovoril več kot 323.000 besed. V primerjavi z njim in nekaterimi drugimi poslanskimi prvokategorniki so nastopi Banove (272.000 besed), če jih razdelimo na 28 govornih nastopov na sejo, v resnici precej kratki. Sledijo: Tomićeva (248.000), Zorčič (233.000), Han (122.000), Novakova (118.000) in Levičarjeva (48.000).

TUDI LAPSUS V STATISTIKO

Parlameter skuša dati tudi odgovor, kakšen jezik poslanci uporabljajo, a bo na tem področju najbrž treba še nekoliko izpiliti algoritme, saj se na vrhu kategorij privzdignjeno, preprosto in ekscesno besedje nekoliko nelogično pojavljajo ista imena. Zanimiva je kategorija raznolikost besedišča, kjer se od naših poslancev najvišje, s koeficientom 130, pojavi Banova. Sledijo Tomićeva (129), Lisec in Zorčič (121), Levičarjeva (109), Novakova (101), Han (98), Veber (97) in Tanko (94), zadnjo deseterico pa začenjata Lah in Bah Žibertova (91).

In kaj poslanci govorijo? Parameter ima odgovor tudi na to. Beseda ki najbolj zaznamuje Banovo, je podprogram, kar nekako pritiče predsednici odbora za finance. Ključna beseda Bah Žibertove je pirotehničen, Laha pa reciklažen. Lisec se vnema za prevoznico, Han za demokrata, Zorčič pa za HE Brežice. Beseda, ki najbolj zaznamuje Tanka, je Marko Ilešič, Novakovo pa grobišče. Priljubljena Vebrova beseda je Citigroup, Levičarjeve pa slaboviden. Beseda, ki najbolj zaznamuje Tomićevo, je ZKLB. S tem je imela poslanka v mislih bržkone zakon o kobilarni Lipica. Zakaj se ji je na konec kratice prikradla še črka B, ni jasno, a Parlameter je zaznal tudi ta lapsus, ki se ji je očitno dovolj pogosto prikradel, da je besedo zaznal celo kot unikatno.

Članek je bil objavljen v 51. številki Dolenjskega lista 22. decembra 2016

Boris Blaić